Ker so torej nevladne organizacije, ki razpolagajo s pogodbo o programskem sofinanciranju, v tem primeru obravnavane različno, se obema umetnikoma in direktorjema zavodov poraja vprašanje, zakaj prav njuni organizaciji še naprej čakata na sredstva. Konkretno: Maski ministrstvo za programe v letošnjem letu dolguje še 74.940 evrov, Aksiomi pa 33.795 evrov.
Ministrstvo pa kar molči
Prav tako se Janša in Janša sprašujeta, zakaj o razlogih za neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti nista prejela še nobenih pojasnil z ministrstva. Oba zavoda sta na MIZKŠ večkrat naslovila prošnjo za pojasnila in tudi neposredno kontaktirala s strokovnimi sodelavci na ministrstvu, vendar odgovorov na vprašanja nista dobila. Maska je 17. septembra poslala pismo ministru Žigi Turku, na katerega prav tako ni dobila odziva. Na vprašanje, kako si razlagata dejstvo, da čakata na denar in pojasnila, direktor Maske odgovarja: "Če bi vedel, bi vam povedal, ne bi pa rad spekuliral. Mi si lahko mislimo, kar hočemo, a gre za razmerje med dvema pravnima subjektoma in to razmerje je definirano s pogodbo. Če je eden od teh državni organ, ki diktira in vodi postopke, je najmanj, kar lahko pričakujemo, to, da jih sam spoštuje."
Na ministrstvo smo iz našega uredništva naslovili več vprašanj, prejeli pa smo le sporočilo, da so zamude pri izplačevanju pogodbenih obveznosti nastale zaradi "težke finančne situacije tudi na področju kulture" in "nelikvidnosti področja kulture v določenih časovnih obdobjih". Večini naših vprašanj so se na ministrstvu izognili. Zanimalo nas je, kdaj bosta zavoda prejela pogodbeno zagotovljena sredstva in zakaj o razlogih za neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti ministrstvo ni ustrezno seznanilo vodstva zavodov. Ker so v svojem sporočilu poudarili, da zavračajo "vsakršno namigovanje na različno obravnavo posameznih nevladnih organizacij", smo jih prosili, da svojo izjavo utemeljijo in pojasnijo, zakaj je pogodbeno definirane roke ministrstvo upoštevalo le pri nekaterih upravičencih, pri drugih pa jih krši. Pojasnil nismo prejeli.
Ker mi je ime Janez Janša?
Četudi umetnika ne želita javno razpravljati o morebitnih razlogih za tako obravnavo obeh zavodov, se poraja vprašanje, ali ju ni poseben tretma doletel zaradi njunih imen in s tem povezanega ustvarjalnega delovanja. Kot je znano, so leta 2007 trije umetniki - dotlej znani pod imeni Emil Hrvatin, Davide Grassi in Žiga Kariž - svoja imena spremenili v Janez Janša. Od tedaj so v svojih konceptualnih projektih obravnavali številne problematike, povezane z identifikacijo, identiteto in statusom osebnega imena v sodobni družbi.
Nazadnje so pozornost javnosti in oblasti zbudili letos aprila, ko se je v montaži studia Viba znašel njihov dokumentarno-igrani film Jaz sem Janez Janša, pod katerega se kot producent podpisuje zavod Aksioma. Direktor Vibe Gregor Pajić se je tedaj zgražal, da film vključuje skoraj dvosekundni prizor spolnega odnosa, ki se mu je zazdel pornografski, zaskrbelo pa ga je tudi, da bi utegnil film razžaliti osebo, ki jo projekt obravnava, Janeza Janšo. Pri tem je zanemaril dejstvo, da je v Sloveniji 14 oseb po imenu Janez Janša in da film v prvi vrsti govori o avtorjih filma. Morda ni naključje, da so bile strokovne ocene filma doslej le pozitivne, da film novembra prihaja na programe kinematografov in bo predvajan tudi v okviru vedno dobro obiskanega ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala (Liffe).
Sodni spor želijo državi prihraniti
Škoda med čakanjem na denar pa ne gre le na račun obeh Janezov Janš, razlaga vodja Maske: "Ne gre za to, da je Aksioma Janez Janša ali da je Maska Janez Janša. Maska bo do konca leta izdala šest knjižnih naslovov in nobeden od teh ni izpod peresa Janeza Janše. Do konca leta bomo pokazali tri nove umetniške projekte in nobenega od njih ni ustvaril Janez Janša. Imeli bomo predavanja in delavnice, nobene ne bo vodil Janez Janša. Skozi naše zavode gre letno ogromno število sodelavcev, samo lani več kot 100 rednih in občasnih." V končni fazi torej posledice neizplačanih sredstev nosijo pogodbeni sodelavci in avtorji programa, ko ostajajo brez honorarja in povrnjenih stroškov za projekte, ki so jih že zasnovali ali jih pripravljajo pravkar.
Kot pravi direktor Aksiome, tudi sam krši pogodbene obveznosti do umetnika, kadar se mu mora opravičiti, da zagotovljenega denarja še ni prejel. Za nameček vsako neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti prinaša verjetnost, da od sofinanciranja odstopijo tudi drugi partnerji, denimo Mestna občina Ljubljana in evropski skladi. Oba zavoda sta se že posvetovala s pravnimi strokovnjaki, vendar, kot pravi direktor Maske, z morebitnim sodnim sporom ne želijo po nepotrebnem ustvarjati konfliktnih razmer, saj razumejo trenutno situacijo v državi.
Kreativne reakcije kot odgovor
Na vprašanje, kako se bodo na dogajanje odzvali, intermedijski umetnik Janez Janša odgovarja, da se bodo novonastalim razmeram v njihovem zavodu prilagodili kreativno, v primeru, da denarja še dolgo ali sploh ne bi dobili. Primer take kreativne prilagoditve je že na ogled v prostorih Aksiome na Komenskega ulici, kjer v soavtorstvu z ministrom Žigo Turkom razstavlja spletni umetnik Vuk Ćosić. Ta je razstavo z naslovom Samostojna razstava/Solo Show sprva zasnoval kot instalacijo in na njej delal tri mesece, a Janša ga je moral nazadnje kot vodja Aksiome seznaniti z dejstvom, da denarja z ministrstva ni. Ob tem se je Ćosić odločil, da na ogled ponudi prazne stene, kot soavtorja prizna ministra za kulturo, na sredinem odprtju, na katerem se je trlo obiskovalcev, pa je s pomočjo projekcije na prazne stene razložil, kakšen bi bil projekt videti po prvotni zamisli.
"Kot je rekel Vuk Ćosić, je to soba za razmišljanje. To ne velja samo za njegov projekt, ampak je bila to od nekdaj. In tukaj bomo mi razmišljali naprej," pravi direktor Aksiome, ki je zavrnil idejo, da bi aktualne razmere lahko zavoda ugonobile in prisilile v prenehanje delovanja. Kreativne reakcije na oblastne akcije si torej lahko javnost obeta še naprej.
