“Bil sem v šoku, ko so nas zaklenili v garderobo in nam dejali, da gremo v pripor. Časa sem imel le za hiter tuš, nato pa smo odšli na ulico, kjer je bilo na stotine novinarjev in snemalcev. Bilo jih je celo več, kot ko smo se z olimpijskih iger vrnili z zlato medaljo,“ je Nikola opisal prve trenutke, ko je policija po tekmi v Parizu obiskala rokometaše Montpellierja.
Njegov brat Luka je vse skupaj slikovito primerjal z lovom na čarovnice: “Bilo je, kot da nas peljejo na grmado. Vse oči so bile uprte v nas.“
V priporu sta se po nasvetu odvetnikov najprej branila z molkom, nato pa sta le spregovorila. “Da, najprej sva bila tiho, a sva hitro spoznala, da bo to videti kot priznavanje krivde. Želela sva le, da nama sodnik, ki je imel dostop do vseh dokumentov, pojasni, česa sva obtožena,“ je povedal Nikola, ki je dodal tudi, da so se policisti do njiju vedli kot do pravih kriminalcev.
Luka priznava, da je stavil, vendar zavrača vse obtožbe o nameščanju izida tekme, na kateri noben od bratov Karabatić ni igral.
“Na sodišču sem povedal resnico, saj nisem mogel več molčati. Policisti so mi dejali, da so moji odvetniki želeli na tem primeru in z mojim imenom le graditi svojo kariero. Če bi še naprej molčal, bi verjetno izgubil in končal v zaporu. Priznal sem, da sem stavil, in za to napako sem pripravljen plačati kazen, a najbolj me bolijo obtožbe o goljufanju. To ni pošteno in se mi gabi. To je sranje, ne zaslužim si na tak način končati kariere! Želim, da se to čim prej konča,“ je dejal Luka.
