Državni svet je tako pritrdil argumentom predlagateljev zahteve za veto, da bi zakon povzročil velikanski moralni hazard, da gre za najdražjo rešitev za sanacijo slabih bančnih terjatev, da bi lahko prišlo do hudega oškodovanja državnega premoženja in da je zakon v precej pogledih tudi ustavno sporen in v neskladju z drugimi zakoni.

Glavni namen zakona je reševanje bančnega sistema

V razpravi so svoje poglede predstavili predvsem pobudniki zahteve za veto. Prvopodpisani Marijan Klemenc je tako opozoril, da je zakon slab in nedorečen, da prenaša veliko breme slabih preteklih odločitev bank na davkoplačevalce in da zaradi napovedane prodaje lastniških deležev, ki se bodo skupaj s slabimi terjatvami prenesli na t.i. slabo banko, dejansko ogroža tudi delovna mesta.

Državni sekretar na ministrstvu za finance Aleš Živkovič je zagotovil, da je glavni namen zakona reševanje bančnega sistema, ki se je znašel v zelo resnih razmerah. Kritična situacija v bančnem sistemu je po njegovih besedah glavni dejavnik za poslabšanje bonitetnih ocen ter za visoko ceno zadolževanja na finančnih trgih.

Z zakonom bo omogočeno izboljšanje razmer v bančnem sistemu in to naj bi imelo pozitivne ocene na zadolževanje na trgih in kreditni krč, s čimer se bo spodbudila gospodarsko rast, je povedal. Cilj je, da se preko sanacije bank sanira tudi prezadolženo gospodarstvo, je dodal.

Padec zakona lahko privede do resne zaostritve na finančnih trgih

Glede na kritičnost situacije in budno spremljanje Slovenije s strani mednarodne finančne javnosti lahko po prepričanju državnega sekretarja padec zakona privede do resne zaostritve na finančnih trgih, kar bi pomenilo velik korak k zunanji pomoči.

Generalni direktor direktorata za javno premoženje in finančni sistem Matej Runjak pa je pojasnil, da banke glede slabih terjatev v preteklih letih same niso storile dovolj, prav tako se ni dobro odrezala Banka Slovenije. Ideja zakona je zato tudi ta, da se s temi terjatvami ukvarja nekdo, ki to obvlada bolje. Če se ne bo rešilo tega problema, bo Slovenija izgubila tudi velik del gospodarstva, je opozoril.

Ekonomist Jože Mencinger je ocenil, da je zgrešeno razmišljanje, da bo zaradi te rešitve minil kreditni krč. Problem je namreč v podjetjih in po njegovi oceni niti dokapitalizacija ne bi pomagala.

Prezadolženost realnega sektorja

Realni sektor je prezadolžen in banke morajo po njegovih besedah ta problem reševati same. Banke pa ne bodo mogle rešiti teh težav, če se bankirje obravnava kot kriminalce. Ti se zato bojijo ukrepati, medtem ko se problem slabih terjatev lahko reši z reprogramiranjem ali refinanciranjem, je dejal.

Opozoril je še, da številni ugledni ekonomisti, ki so sodelovali pri prvi sanaciji slovenskih bank v 90. letih prejšnjega stoletja, rešitvi s prenosom slabih terjatev na državno družbo nasprotujejo in sprašuje se, zakaj se teh mnenj ni upoštevalo.

Podobno sta pred zgrešenostjo zakonske rešitve opozarjala tudi sindikalist Branimir Štrukelj in predsednik državnega sveta Blaž Kavčič. Najbolj oster pa je bil Andrej Rus, ki eno ključnih težav Slovenije vidi v neverodostojni vladi. Boji se, da gre za načrtno sprejemanje slabih rešitev, ki bodo oslabile državo do te mere, da bo primorana zaprositi za zunanjo pomoč.

Stanje za podjetništvo trenutno nevzdržno

V prid zakonu pa sta se izrekla Rastislav Jože Reven in Bogomir Vnučec. Oba sta poudarila, da je treba ukrepati hitro, saj je trenutno stanje za podjetništvo nevzdržno. Reven je opozoril na neučinkovitost dosedanjih dokapitalizacij bank, vprašal pa se je tudi, kje so bili do zdaj vsi ekonomisti, ki danes slabi banki nasprotujejo. V spodnašanju zakona vidi poskus prikrivanja nepravilnosti v bankah. Vnučec pa je dejal, da se bo le s sprejemom zakona lahko razčistilo razmere v bančnem sistemu in tako omogočilo tudi delovanje drugih reform.

DZ je zakon o ukrepih za stabilnost bank sprejel minuli četrtek. Predvideva ustanovitev posebne družbe, na katero se bo preneslo slabe bančne terjatve in spremljajoča zavarovanja, na primer lastniški deleži v podjetjih in nepremičnine. Družba bo bankam v zameno ponudila obveznice z jamstvom države. Zakon v ta namen predvideva do največ štiri milijarde evrov jamstev.

Nad zakonom tudi v primeru pričakovane vnovične potrditve v DZ visi grožnja z referendumom. Predstavniki Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije so namreč danes v DZ predali obvestilo o pobudi za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. Ta je opremljena z nekaj nad 3000 podpisi.