Ta bo države, ki si ne bodo več mogle sposojati denarja na svetovnem denarnem trgu, obvaroval pred bankrotom, v zameno za pomoč pa bodo te države morale izpolniti stroge pogoje. Evropski mehanizem stabilnosti bo tako postopoma zamenjal sedanji začasni reševalni dežnik EFSF. Vodil ga bo svet guvernerjev, ki ga sestavlja 17 finančnih ministrov evrskih držav. Za direktorja sklada so finančni ministri imenovali dosedanjega šefa začasnega reševalnega dežnika, Nemca Klausa Reglinga.
Sklad bodo evrske države napolnile s 700 milijardami evrov, 80 milijard od tega v denarju, ostalo so poroštva. Prva dva obroka naj bi države evrske skupine vplačale že v tem letu, popolnoma naj bi se napolnil do leta 2014. Tiste države, ki bodo same potrebovale pomoč iz sklada in zaradi plačilne nesposobnosti ne bodo mogle vplačati predvidenega deleža, naj bi za to porabile del pomoči, ki jo bodo prejele iz dežnika.
Delež Slovenije 2,99 milijarde evrov
Največ bo v sklad vplačala Nemčija, 22 milijard evrov, hkrati bo prispevala še za 168 milijard evrov poroštev. Slovenija bo v sklad prispevala 2,99 milijarde evrov, od tega v denarju 342 milijonov evrov, ostalo so poroštva.
Da bi bil sklad lahko ocenjen z najvišjo bonitetno oceno, bo od 700 milijard evrov za posojilo kriznim državam na voljo le 500 milijard. Sklad bo kriznim državam lahko pomagal s posojili, s preventivno posojilno linijo in v izjemnih primerih s kupovanjem državnih obveznic. Neposredno pomoč sklada bankam, ki so v težavah, trenutno še ni mogoča in bo, dokler ne bo vzpostavljena bančna unija in s tem enoten nadzor nad bankami v evrskem prostoru, še naprej potekala preko držav.
Šušteršič: Slovenija bo težave rešila sama
Prva izplačila iz sklada naj bi stekla z računov v Luksemburgu že z začetkom naslednjega leta, prvi državi, ki bosta predvidoma prejeli pomoč, sta Španija in Ciper. Za španske banke je že predvidenih 100 milijard evrov.
Neuradno se v družbi držav, ki bodo zaprosile pomoč, vse pogosteje omenja tudi Slovenija. Ob obrobju včerajšnje konstitutivne seje pa je Slovenijo med kandidate za pomoč povsem javno uvrstila avstrijska finančna ministrica Maria Fekter. Na dnevnem redu seje, kjer je evrska skupina obravnavala razmere v državah, ki so že ali pa bodo predvidoma zaprosile za pomoč, Slovenija ni bila zapisana.
Slovenski finančni minister Janez Šušteršič je dejal, da Slovenija še ne razmišlja o tem, da bi uporabila pomoč iz dežnika, saj računa na to, da bo težave lahko rešila sama. Hkrati je Šušteršič poudaril, da bo slovenska vlada storila vse, da se izogne prošnji za pomoč.
