IMF bo tako najverjetneje ponovno znižal napoved letošnje globalne gospodarske rasti, kjer že nekaj časa večino peska v kolesje prispeva evropska dolžniška kriza. Prav dosti ne zaostajajo niti ZDA, Japonska in Kitajska, ki vse kažejo znake ohlajanja gospodarske aktivnosti. Svetovne centralne banke so posledično v zadnjem času znova občutno okrepile gospodarske spodbude, saj sta evropska ECB in japonska BoJ napovedali nakupe državnih obveznic, ameriški Fed zopet uvaja kvantitativno lajšanje, ključno obrestno meropa naj bi znižali tudi v Koreji.
Svetovne voditelje tako čaka nehvaležna naloga najti pot vzdržne rasti, ki je tudi štiri leta po izbruhu krize ni na spregled. Nasprotno, številne države so zabredle v še globljo zadolženost, brezposelnost in v vse večjo socialno stisko. Dnevi debelih krav in neracionalnih presežkov, ki so povzročili najhujšo recesijo v zadnjih 80 letih, so tako le še oddaljen spomin, politični napori pa so sedaj usmerjeni v zagotavljanje bolj uravnotežene rasti. Pri tem države uporabljajo različne modele in so tudi različno uspešne, a nekaj je gotovo: trenutne težave bodo vsekakor pripomogle k večjemu ravnotežju moči na svetovnem zemljevidu, pri čemer bodo razvita gospodarstva iz krize izšla relativno šibkejša, rastoča gospodarstva pa močnejša. In čeprav podatki o mednarodni trgovinski menjavi nakazujejo, da takšno uravnoteženje počasi, a zanesljivo že poteka, pa je do cilja še dolga in nevarna pot. Prav omenjene negotovosti in različne možnosti izogibanja tveganjem bodo predstavljale tudi ene izmed glavnih tem, na katere bodo opozarjali predstavniki IMF.
Osrednje sporočilo zasedanja pa kljub težavni tematiki ostaja optimistično. Čeprav je trenutno prilagajanje razmeram zelo boleče, pa bi lahko iz krize izšli z izboljšano svetovno gospodarsko strukturo ter tudi precej modrejši in močnejši.
