Žal v vašem pismu nisem zasledila nobenih tehtnih argumentov, ki bi govorili proti prepovedi cirkusov z divjimi živalmi, razen klasičnega sklicevanja na avtoriteto. Da, Avstrija, kjer je splošna osveščenost glede pravic in dobrobiti živali na zelo civiliziranem nivoju, je leta 2005 prepovedala tovrstne cirkuse in celo ustavno sodišče je po tem, ko je eden izmed avstrijskih cirkusov sprožil ustavno vprašanje glede tega zakona, odločilo, da prepoved ostane. Leta 2009 je zaradi pritiska javnosti tudi evropska komisija dala prav Avstriji in ustavila postopke. Leta 2011 je Evropsko združenje cirkusov sprožilo proti Avstriji postopek na evropskem sodišču, kjer pa do danes še niso nič razsodili. Britanci so čakali, kako se bo odvilo v Avstriji, medtem pa počasi in previdno pripravljajo konsistentno zakonodajo, ki naj bi leta 2015 uvedla prepoved takih cirkusov, k čemer se je zavezala tudi britanska vlada. Medtem so sprejeli stroge pogoje za licenciranje cirkusov. Zelo spodbudno pa je dejstvo, da je Grčija medtem že sprejela prepoved nastopov vseh živali. Za zdaj proti njej na evropski ravni še niso bili sproženi nobeni postopki, kar vzbuja zmerni optimizem glede odnosa Evropejcev do te oblike zabave. Ampak če celo visoki uslužbenci Vursa javno izražajo taka mnenja kot vi, g. Šedlbauer, v Sloveniji razloga za to žal še ni videti na obzorju.

Dr. Tetičkoviča sem v pismu omenila zgolj kot predsednika Sveta in res mi ni razumljivo, kje ste zaznali blatenje njegovega imena, ker se njegovih strokovnih niti osebnostnih kvalitet nisem niti dotaknila. Vas pa je vloga njegovega "odvetnika" tako zanesla, da ste se spustili na izjemno osebno raven do mane - ampak to je že vprašanje kulture dialoga vsakega posameznika, zato težko topništvo v komunikaciji prepuščam vam, mene zanimajo zgolj dejstva.

Eno izmed dejstev je tudi to, da v Sloveniji v bistvu nimamo vladne organizacije, ki bi zares skrbela za pravice in dobrobit živali. To bi sicer moral biti Vurs, vendar pa tega skrbi dobrobit živali zgolj v povezavi z njihovo vpetostjo v prehransko verigo. Ni tako pomembno, v kakšnih razmerah na primer krava živi, da bo le zrezek iz nje prišel na krožnik brezhiben. Sem pa vesela, da je odziv vladnih organizacij tako silovit, saj je obdobje ignoriranja civilne iniciative že mimo, ostajajo še rahle sledi zasmehovanja, kar je bila druga faza odzivanja, zdaj počasi prihaja faza odpora in zastraševanja. Vendar pa smo mi tisti, ki poznamo stanje na terenu, na kar tudi neprestano opozarjamo, in po desetih letih aktivizma na terenu z veseljem opažam, da se situacija obrača na bolje. Generator teh pozitivnih sprememb smo civilne iniciative in nevladne organizacije, njihovi člani pa smo s strani nekaterih uradnikov odgovornih vladnih inštitucij in elitnih strokovnjakov lahkotno proglašeni za čustveno nestabilne osebe in čudake. Kar se mene tiče, je to v tem kontekstu zame kompliment.

Želim poudariti, da je bilo moje pismo napisano na osnovi izkušenj večletnega prizadevanja civilne iniciative in različnih društev za prepoved cirkusov z živalmi, kamor smo vključili tudi lokalne skupnosti. Temu bi težko rekli divjanje, kajne? Ne bi pa bilo slabo, če bi tisti, ki ste iz davkoplačevalskih sredstev plačani za to, da bi varovali tudi pravice živali, prestavili v višjo prestavo, saj je že skrajni čas za večje premike, če hočemo slediti naprednim državam po vsem svetu. Povsod pa so izboljšave plod dela številnih aktivistov iz civilnih iniciativ in osveščenega dela javnosti, ki za svoje delo ne prejemamo nobenega plačila in sta nam edini motiv in nagrada osvoboditev živali.

Ne skrbite, g. Šedlbauer, nisem razočarana. Mogoče ste vi veliko bolj, ker so časi, ko so se ljudje ustrašili avtoritet, opremljenih le s številnimi titulami, končno mimo. Dejanja so tista, ki pokažejo resnično vrednost vsakega posameznika. Smešne in obenem pomilovanja vredne so vaše trditve o sodobnih in bolj "humanih" metodah dela z živalmi, kot vi poimenujete dresuro. Ne obstajata humano klanje in ubijanje, tako kot ne obstaja humano suženjstvo ali humano posilstvo. Humano dresiranje ne obstaja za živo čuteče bitje, ki je temu podvrženo, je pa priročno za mučitelje seveda, nikoli za mučenega! Sama beseda "humano" je tako močno zlorabljena, da bi morala biti v takih kontekstih prepovedana, saj gre za zelo evidenten oksimoron, ki bi moral biti jasen vsaj ljudem z zvenečimi titulami.

Spoštovani g. Šedlbauer, zelo si želim, da bi bili tudi vaši odgovori, ki nam jih posredujete po službeni dolžnosti kot odgovorni uslužbenec Vursa, tako bliskoviti, kot je vaše literarno ustvarjanje v zadnjem času, in da jih ne bomo več prejemali po dveh mesecih s pripisom, da se to dogaja zaradi pomanjkanja časa. Predlagam, da če si imamo kar koli še povedati, bomo imeli priložnost na sestanku, na katerega smo bili uradno povabljeni, ker naj bi tudi mi priskočili na pomoč. Tako se vam ne bo treba truditi s pošiljanjem sporočil po časopisih in internetnih medijih ob vsakem času dneva.

Jadranka Juras, Društvo za zaščito in pomoč živalim v stiski Lajka