Po srečanju sta povedala, da bosta obema zunanjima ministroma predlagala, naj skupaj pišeta Banki za mednarodne poravnave (BIS) v Baslu in prosita za nadaljnjo pomoč pri iskanju rešitve. To se je zgodilo potem, ko je podoben predlog v pismu slovenskemu zunanjemu ministru Karlu Erjavcu včeraj posredovala hrvaška kolegica Vesna Pusić.
Arhar in Rogić sta včeraj ponudila tudi svoje nadaljnje dobre usluge. Pripravljena sta namreč obiskati BIS in se s tamkajšnjim vodstvom pogovoriti o tem, kako bi potekala pogajanja, nato pa bi k tem pogovorom povabili še ostale tri naslednice SFRJ. Spor o prenesenih deviznih vlogah se bo tako reševal v okviru nasledstva, je dejal Rogić.
Strokovnjaka pa vsaj zaenkrat ne predlagata umika pooblastil hrvaške vlade hrvaškim bankam za tožbe proti Ljubljanski banki in Novi Ljubljanski banki, kar je Erjavec včeraj navedel kot zadnji pogoj za začetek postopka ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe k EU v državnem zboru. Te tožbe ne morejo ovirati nadaljevanja iskanja rešitve in ko bo rešitev enkrat na mizi, bo s tem tudi tožb konec, je dejal Arhar. Rogić pa je dejal, da za Hrvaško ostaja tudi možnost umika pooblastil za tožbe, kar je po njegovem ena od več možnosti, ki jih ima na voljo. To vprašanje bo očitno potrebno rešiti na politični ravni.
Neuradno je bilo slišati, da bi proces pod okriljem BIS v najboljšem primeru stekel že v roku enega meseca. Oba pogajalca sta včeraj bila optimistična, da bo takšno rešitev možno najti. Med vrsticami pa sta bila kritična do izjav v zadnjih desetih dnevih, ki so letele tudi na domnevno neučinkovitost njunih pogovorov. Govorila sta tudi o tem, kakšna bi lahko bila rešitev za jamstva za prenesene devizne vloge. A zaenkrat o tem še nista hotela spregovoriti javno, ker bo to še predmet kasnejših pogovorov.
