Hrvaška v pismu izraža pripravljenost, "da se vprašanje stare Ljubljanske banke vrne v okvir nasledstva", je dejal Erjavec, predlog pa označil za "velik in pomemben korak naprej pri reševanju tega vprašanja", ki je postalo kamen spotike pri začetku postopka slovenske ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe k Evropski uniji.

Kot je dejal Erjavec, ostaja nerešen drugi korak, ki ga pričakuje slovenska vlada. Gre za zahtevani umik pooblastil hrvaškega finančnega ministrstva dvema hrvaškima bankama v italijanski lasti za tožbe proti Ljubljanski banki oziroma Novi Ljubljanski banki. Več o tem bo morda znano danes, ko se bosta na Bledu tretjič srečala strokovnjaka France Arhar in Zdravko Rogić, ki sta ju za iskanje rešitev imenovali vladi obeh držav. Če se zgodi tudi umik teh pooblastil, "ne vidim več nobenega razloga, da ne bi pohiteli s postopkom ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe", je dejal Erjavec.

Ponovitev koraka iz leta 2010

"Hrvaška v pismu predlaga, da se Slovenija in Hrvaška skupaj obrneta na BIS," je za Dnevnik včeraj dejala tiskovna predstavnica hrvaškega ministrstva za zunanje in evropske zadeve Danijela Barišić. Dodala je, da gre za podoben korak, kot ga je Hrvaška že storila leta 2010, le da bosta državi tokrat za posredovanje BIS zaprosili skupaj.

Hrvaška je tedaj med pristopnimi pogajanji z EU ob pritisku Slovenije zaprosila BIS za posredovanje, kaj se je dogajalo po tem, pa je predmet različnih razlag. Hrvaška trdi, da je BIS prošnjo zavrnil in ponudil na voljo le svoje prostore za neformalne pogovore, Slovenija pa, da je pustil odprta vrata za posredovanje, če se zanj vnovič dogovori vseh pet naslednic SFRJ, torej še Srbija, BiH in Makedonija.

Nasledstveni sporazum, ki velja od leta 2004, izrecno določa, da se o vprašanju jamstev za prenesene devizne vloge, o katerih poteka spor med državama, rešuje pod okriljem BIS.

Velik preobrat

Kot pravi Erjavec, pa je neprimerno, da hkrati z reševanjem vprašanja v okviru nasledstva o istem predmetu potekajo tožbe proti Ljubljanski banki, za katerimi s svojimi pooblastili stoji hrvaška vlada oziroma njeno finančno ministrstvo. "To bi bilo nerazumno. Zato pričakujemo, da bo hrvaška stran pooblastila za te tožbe tudi umaknila," je dejal Erjavec. Zagrebačka banka in Privredna banka Zagreb sta na hrvaških sodiščih sprožili več postopkov za izterjavo sredstev, s katerimi je Hrvaška poplačala varčevalce Ljubljanske banke. Za zdaj sta vse tožbe izgubili, nazadnje julija, ko je sodišče presodilo, da pooblastila hrvaškega finančnega ministrstva sploh niso v skladu z zakonom.

prašanje prenesenih deviznih vlog zadeva sredstva, s katerimi so bili poplačani hrvaški varčevalci, ki so devizne vloge z računov Ljubljanske banke prenesli na hrvaške banke, kar je uredba hrvaške vlade aprila 1991 omogočila. Hrvaška je prevzela terjatve in jih prenesla v javni dolg. Zagreb je doslej zahteval, da se ta denar vrne, in zavračal, da gre za vprašanje nasledstva. Zato njegov pristanek na reševanje v okviru sukcesije, o katerem je včeraj govoril Erjavec, pomeni velik preobrat. Slovenija ves čas trdi, da gre za vprašanje, ki ga je treba rešiti v okviru pogajanj o nasledstvu, saj se je odprlo z razpadom SFRJ. Gre za 272 milijonov evrov brez obresti.

Ločeno od tega je vprašanje tistih hrvaških varčevalcev, ki so pustili denar na računu LB. Nepoplačanih jih je ostalo 130.000, ti od Ljubljanske banke oziroma Nove Ljubljanske banke terjajo približno štiristo milijonov evrov. Slovenija trdi, da bi ta dolg lahko poplačali, če bi Ljubljanska banka Zagreb lahko izterjala dolgove hrvaških podjetij, ki jih je kreditirala.