Zaradi visokih cen energentov in zvišanja posrednih davkov v nekaterih državah evroobmočja bo inflacija po pričakovanjih celo leto ostala nad dvema odstotkoma, vendar se bo tekom naslednjega leta ponovno spustila pod to raven. "Inflacijska pričakovanja v evroobmočju so še naprej trdno zasidrana na ravni, ki je skladna z našim ciljem, da inflacijo v srednjeročnem obdobju ohranjamo pod dvema odstotkoma, a blizu te meje," je poudaril Draghi.

Gospodarska rast v evroobmočju bo po pričakovanjih ostala šibka, saj napetosti na nekaterih finančnih trgih in visoka negotovost še vedno negativno vplivajo na zaupanje in razpoloženje. "Naše odločitve glede dokončnih denarnih transakcij (DDT) so v zadnjih nekaj tednih prispevale k ublažitvi teh napetosti, s čimer se je zmanjšala zaskrbljenost glede uresničitve destruktivnih scenarijev," je prepričan Draghi.

Ključna obrestna mera prvič v več kot 13-letni zgodovini evrskega območja padla pod raven enega odstotka

Svet Evropske centralne banke (ECB) je ključno obrestno mero julija znižal na 0,75 odstotka, kar pomeni, da je prvič v več kot 13-letni zgodovini evrskega območja padla pod raven enega odstotka. Ker se je kriza v območju evra kljub temu spet zaostrila, je svet ECB septembra sprejel še odločitev, da bo osrednja denarna ustanova v območju evra v neomejenem obsegu po potrebi in pod strogimi pogoji odkupovala obveznice ranljivih članic območja skupne evropske valute.

Draghi bo današnjo priložnost verjetno izkoristil za predstavitev podrobnosti septembrske odločitve o vnovičnem posegu na trg državnih obveznic. Še vedno je namreč odprtih nekaj vprašanj, med drugim kdaj naj bi ta mehanizem sprožili in kakšni bodo natančni pogoji za takšno pomoč, poročajo tuje tiskovne agencije.

To je med drugim zelo pomembno za Španijo, ki se je v zadnjih dneh znova znašla v središču pozornosti. Bruselj ji je za sanacijo bank že odobril do 100 milijard evrov pomoči, a to najverjetneje ne bo dovolj. Madrid bo verjetno moral zaprositi za pomoč iz stalnega sklada za zaščito evra (ESM), nato pa bi za znižanje cene zadolževanja najverjetneje posegla tudi ECB. Španska vlada s to odločitvijo zaenkrat odlaša.

ECB za zdaj še ni pripravljen izstreliti zadnje krogle

Čeprav svet ECB danes ni znižal ključne obrestne mere, analitiki pričakujejo, da bi se to lahko zgodilo še pred koncem leta. Inflacija v območju evra sicer že 22 mesecev vztraja na ravni prek dveh odstotkov. Septembra se je zvišala na 2,7 odstotka, medtem ko je srednjeročni cilj ECB inflacija blizu, a malenkost pod dvema odstotkoma.

Če bi ECB želela zamejiti naraščanje inflacije, bi lahko ključno obrestno mero celo zvišala, čeprav je bolj verjeten scenarij, da jo bo zaradi slabih gospodarskih razmer v Evropi ali vnovičnih napetosti na finančnih trgih do konca leta znižala na 0,5 odstotka.

"Zaradi slabih gospodarskih podatkov v minulih tednih ostaja okno priložnosti za vnovično znižanje ključne obrestne mere za ECB na široko odprto. Zdi se, da je še eno znižanje obrestne mere zadnja krogla, ki je ECB še ostala na razpolago. Mislim, da ECB za zdaj še ni pripravljena izstreliti te zadnje krogle," je pojasnil analitik pri družbi ING Carsten Brzeski.

Svet ECB dvakrat letno zaseda izven Frankfurta, kjer je sedež osrednje denarne ustanove v območju evra. Predstavniki ECB so v Slovenijo prispeli že v sredo. Predsednik republike Danilo Türk je ob tej priložnosti sprejel Draghija, zvečer pa se je udeležil tudi večerje pred začetkom sveta ECB.

Španija še ni uradno prosila za pomoč

Mesec dni po tem, ko je šef Evropske centralne banke Mario Draghi svetu predstavil edinstven program nakupa državnih obveznic za reševanje evropskega juga, španski premier Mariano Rajoy evropskih voditeljev še vedno ni uradno zaprosil za mednarodno finančno pomoč.

Razlog za Rajoyevo oklevanje bržkone leži v zaenkrat še temo zavitih pogojih v zvezi s programom nakupovanja državnih obveznic. Pred srečanjem oblikovalcev politike ECB, se zahtevana donosnost na španske dvoletne obveznice giblje nekaj več kot 50 bazičnih točk nad petmesečnim dnom, ki so ga dosegle sedmega septembra.

“Spet smo pri nevarnem pregovarjanju med ECB in evropskimi vladami, in gre zgolj za to, kdo bo pri tem dosegel več,” meni višji ekonomist v banki Nomura International Nick Matthews. “Trgi bodo pri tem odigrali pomembno vlogo, Draghi mora poskrbeti, da bodo zvišali pritisk na vlade,” je še dodal.

Španija danes ceneje do svežega denarja

S tem pritiskom se je Španija soočila že danes, ko je prodala za slabe 4 milijarde evrov obveznic. Zahtevana donostnost na petletne obveznice se je ustavila pri 4,77 odstotka, ta je bila precej nižja kot nazadnje prodaje, ko je bila 6,46-odstotna. Zahtevana donosnost za dvoletne obveznice je s 5,2 padla na 3,28 odstotka. Nekoliko dražje so se prodale triletne obveznice, njihova zahtevana donosnost je danes s 3.84 odstotka zrasla na 3,95 odstotka. 

Za investitorje povpraševanje po the obveznicah ostaja črna luknja, saj tudi španski finančni minister Luis De Guindos še vedno nima dokončnega mnena o tem, ali država potrebuje pomoč ECB. Spomnimo, predstavniki Španije in Italije so najglasneje navijali za odobritev načrta nakupovanja državnih obveznic. Italijanski premier Mario Monti je pred dnevi sicer opozarjal, da pomoč ECB na države, ki za njo zaprosijo, ne bi smela dodajati novih zahtev in pogojev s strani posojilodajalcev.

“Kar ljudje pozabljajo je, da načrt ECB zgolj dopolnjuje mednarodno financiranje držav, ki je bilo dogovorjeno med vladami samimi,” pravi nekdanji član sveta guverjerjev v ECB Athanasios Orphanides in dodaja: “Torej, če premierja Rajoy in Monti nista zadovoljna s pogojevanjem pomoči ali vpletenostjo Mednarodnega denarnega sklada (IMF), je to težava, ki jo morata rešiti s svojimi kolegi, ne pa z ECB.”

Več informacij o tem, kakšni so ti pogoji za mednarodni pomoč, svetovna javnost pričakuje danes, ko bo Svet ECB zasedal na Brdu pri Kranju. Ekonomska stroka sicer pričakuje, da bo Draghi temeljno obrestno mero ohranil pri 0,75 odstotka, še poroča Bloomberg. Po tiskovni konferenci se bo prvi mož ECB srečal še s predsednikm vlade Janezom Janšo.