Lovili so predvsem plave ribe - sardele in sardone. Dejavnost se tudi zaradi vse strožjih pravil Evropske unije ne izplača več in lastnik Loredano Glavič se je odločil, da tokrat vendarle izkoristi subvencije Evropske unije in obe barki pošlje v razrez. Za to bo iztržil dober milijon evrov. Evropska sredstva bo v kratkem izkoristilo še nekaj ribičev, tako naj bi šlo v razrez še osem bark. Ribištvo namreč zadnja leta ni več dobičkonosno, ulov iz leta v leto upada, če bodo tudi za Slovenijo obveljala bruseljska pravila iz tako imenovane sredozemske uredbe, ki so usmerjena k zmanjšanju ribolova in zaščiti izkoriščanja naravnih virov, pa bo slovensko morsko ribištvo izumrlo. Zato Slovenija evropsko komisijo poziva, naj za naše ribištvo naredi izjemo.

Morsko ribištvo predstavlja le 0,01 odstotka BDP

Slovenski ribiški sektor je statistično gledano v narodnem gospodarstvu nepomembna panoga, saj je njegov doprinos k slovenski dodani bruto vrednosti gospodarstva le okoli 0,01 odstotka. "Ne glede na majhen prispevek k nacionalnemu BDP pa morsko ribištvo za Slovenijo predstavlja pomembno tradicionalno dejavnost. Morsko ribištvo je tudi ključno za gospodarstvo obalnega območja z vsemi posrednimi pozitivnimi učinki, ki ga ima ribištvo na turizem, življenje v obalnih skupnostih in identiteto slovenskega naroda kot pomorskega in ribiškega naroda," so sporočili z ministrstva za kmetijstvo in okolje. Prizadevajo si, da bi evropska komisija za Slovenijo naredila izjemo, saj glede na majhen ulov in specifičnost našega morja naše ribištvo nikogar ne ogroža. Pravila iz sredozemske uredbe so bila namreč sprejeta predvsem zaradi velikih držav, ki v enem tednu nalovijo enako količino rib kot Slovenija v vsem letu.

V Zavodu za ribištvo Slovenije so pojasnili, da določila uredbe ogrožajo predvsem ribolov z dvema tipoma ribolovnih orodij. Vlečne mreže bi se morale po omenjeni uredbi umakniti iz priobalnega pasu treh navtičnih milj. "To pomeni, da našim ribičem ostane znatno manj prostora za ribolov, pa še ta se večinoma nahaja v plovnem koridorju trgovskih ladij na shemi ločene plovbe," je povedal Bojan Marčeta iz Zavoda za ribištvo. Obstoj zapornih plavaric, posebnih ribiških mrež, pa ogroža določilo o njihovi višini. "Zmanjšanje višine mreže na predpisano velikost bi to mrežo naredilo neuporabno in posledično lahko pričakujemo prenehanje tovrstnega ribolova," je dodal Marčeta. Z njim se strinjajo tudi ribiči.

Pogoji so za Slovenijo neživljenjski

"Ti pogoji so neživljenjski. Če jih bomo prisiljeni spoštovati, to pomeni konec slovenskega ribištva. Zato upamo, da bodo naredili izjemo, saj slovensko morsko ribištvo nikomur ne predstavlja nobene grožnje. Toliko kot mi ulovimo v celem letu, ulovi kakšna grška ali italijanska ladja v enem tednu," je dejal Fabio Steffe, lastnik ribiškega podjetja Levante iz Kopra, ki se družinsko že tri generacije ukvarja z ribolovom plave ribe v slovenskem morju. Na leto nalovijo okoli 20 ton. Steffe je težave slovenskih ribičev predstavil tudi evropski komisarki za ribištvo Marii Damanaki, ki je pred časom obiskala Slovenijo in napovedala, da se bo morala tudi Slovenija prilagoditi pravilom. Pojasnila je, da evropska komisija obravnava vse države enako, ne glede na velikost države ali dolžino obale. Kljub temu zdaj potekajo dogovori, da se Sloveniji dovoli izjema.

"V Sloveniji se na področju ribištva soočamo s problemi, ki so samo naši. Na primeru slovenskega ribištva ne moremo reševati globalnih problemov, saj je naše ribištvo relativno tako majhno, da praktično nima vpliva na ribolovne vire. Razumemo tudi, da komisija ni naklonjena omogočanju izjem v zakonodaji zaradi skrbi, da bi s tem omogočila izogibanje obveznostim državam članicam na splošno. Vendar menimo, da upoštevanje te skrbi ne bi smelo onemogočiti olajšav, s katerimi bi zagotovili dolgoročno ohranitev dejavnosti morskega gospodarskega ribištva v Sloveniji," so prepričani na kmetijskem ministrstvu.

Pri nas vsega 126 morskih ribičev

Po podatkih Statističnega urada RS se je lani z morskim ribolovom ukvarjalo 126 ribičev, 93 od teh je bilo zaposlenih za polni delovni čas. Ulov iz leta v leto pada in s 719 tonami predstavlja le kapljo v morje v primerjavi z drugimi evropskimi obmorskimi državami, ki skupaj z nami nalovijo 1,5 milijona ton rib. Slovenija je poleg tega tudi majhna porabnica rib, zato ribiči svoj ulov prodajajo na borzi v Trstu, saj vsega svojega ulova ne uspejo prodati v Sloveniji. Velike trgovine namreč iščejo poceni ribe, tako lahko slovenski ribiči prodajo povsem svežo ribo le v ribarnicah obmorskih mest ali v kakšni restavraciji, kjer pa jim odkupijo le omejeno količino. "Ljudje se žal ne zavedajo, da je najboljša čisto sveža riba, ki jo dobijo v ribarnici, kamor jo dostavimo le nekaj ur zatem, ko jo potegnemo iz morja. Raje kupujejo bolj poceni tuje ribe v veleblagovnicah," obžaluje Steffe, ki ponuja sveže ribe na koprski tržnici.

Da rib praviloma ne odkupujejo od slovenskih ribičev, ker je njihov ulov za proizvodnjo konzerv premajhen, so nam povedali v Delamarisu, kjer v povprečju na leto predelajo 1400 ton vseh vrst rib, od tega 100 ton sardel. Pojasnili so, da sardine pridobivajo iz Jadranskega morja, skuše pa iz Atlantskega oceana. "Ribe dobivamo od različnih dobaviteljev, ki nam po konkurenčni ceni poleg zahtevane kakovosti lahko redno zagotavljajo tudi potrebno količino," so povedali v Delamarisu in dodali, da kdaj tudi odkupijo presežne količine slovenskih rib, če jim jih ribiči ponudijo po ugodni ceni. A to se zaradi pičlega ulova že nekaj let ni zgodilo, v prihodnjem letu pa se bo ulov brez Ribe 1 in 2 zmanjšal še za polovico in pričakovati je, da bomo nalovili vsega okoli 300 ton rib.

Ljudje kupujejo cenejšo ribo

Da bi vendarle našli skupen jezik z evropsko komisijo, ki bi slovenskemu ribištvu dovolila izjemo, upa tudi Igor Kolenc, župan Izole, ki velja za ribiško mesto, čeprav to že dolgo ni več, saj je ribiška industrija že pred leti zamrla. Proizvodnja Delamarisa se je preselila v Pivko, pred kratkim je svoja vrata zaprla tudi ribarnica Marriba, saj se je podjetje zaradi finančne krize, najetih kreditov in manjše kupne moči slovenskega prebivalstva znašlo v finančnih težavah in je šlo v stečaj. Direktor podjetja Radoš Jenko je povedal, da so glavni razlogi to, da je finančna kriza spremenila prehrambne navade ljudi, ki ne kupujejo več kakovostnih rib in se raje odločajo za cenejše. "Poleg tega je tu tudi konkurenca, ki prodaja pod ceno, težave so tudi s kupci, ki so prav tako zašli v finančne težave in so zato plačilno nesposobni," je povedal Jenko. Dolga leta je zalagal tudi veleblagovnice in restavracije, kjer je povpraševanje po kakovostnih ribah upadlo. "Izola ima ribiško zgodovino in tradicijo in vsekakor si želim, da ribiška tradicija obstane. Prav zato smo od našega ribiča odkupili njegovo barko in jo bomo obnovili, nekoč pa bo v Izoli prav gotovo svoja vrata odprl tudi ribiški muzej," je povedal izolski župan. Občina je z razpisom že poiskala tudi novega upravljalca ribarnice, z odkupom barke Biser pa so barko rešili pred razrezom.

Denar le za ukinjanje dejavnosti in ne obratno

Slovenija zadnja leta ni vložila veliko denarja v ohranjanje ribištva, ker tega tudi ni mogla, saj je v skladu z evropsko politiko varovanja oziroma ohranjanja morskih rib dovoljeno sofinancirati in subvencionirati le dejavnosti, ki vodijo v ukinjanje dejavnosti ali v zmanjševanje ulova. Na voljo so tudi sredstva za izboljšanje higienskih in delovnih razmer, ta za obdobje med letoma 2007 in 2013 znašajo kar 21,5 milijona evrov, vendar te ne smejo voditi k povečanju sposobnosti za ribolov. "Državna sredstva za drugačen namen se štejejo za nedovoljeno državno pomoč. Tako je Slovenija lani zaradi upada ulova in poslabšanja gospodarskih razmer morskim ribičem omogočila pomoč v višini 100.000 evrov," so sporočili z ministrstva za kmetijstvo in okolje. Za to pomoč namreč ni potrebna neposredna odobritev evropske komisije. Pomoč je prejelo okoli 40 ribičev.

Kdaj bo evropska komisija začela striktno nadzorovati, ali Slovenija spoštuje nova pravila, še ni povsem jasno. Nas je pa komisija prek posebnega sistema EU pilot že opozorila, da slovenska ribiška plovila ribarijo bliže kot tri navtične milje od obale, kar ni v skladu s sredozemsko uredbo.