Vlada je sicer na četrtkovi seji imenovala generalni direktorici direktoratov na področju javne uprave: Renata Zatler je postala generalna direktorica direktorata za upravne procese, Mojca Ramšak Pešec pa generalna direktorica direktorata za javni sektor. Manj sreče pa je imel Pličanič s predlogoma za generalni direktorici direktoratov na področju pravosodja. S seje vladne kadrovske komisije so namreč umaknili tako predlog, da bi vodenje direktorata za pravosodno upravo prevzela Maša Grgurevič Alčin, kot tudi predlog, da bi postala generalna direktorica direktorata za zakonodajo s področja pravosodja Andreja Lang (obe sta bili v minulih šestih mesecih vršilki dolžnosti generalnih direktoric omenjenih direktoratov). Prav tako Pličaniču ni uspelo z izbiro Saše Jevšnik Kafol za generalno sekretarko ministrstva.
Pličanič je po zavrnitvi omenjenih predlogov le dosegel, da Grgurevič-Alčinova in Langova ostajata vršilki dolžnosti generalnih direktoric direktoratov, Jevšnik-Kafolova pa vršilka dolžnosti generalne sekretarke, a po naših informacijah zgolj za tri in ne za šest mesecev, kot je želel.
Razlogov, zakaj predsednik vlade Janez Janša s Pličaničevo izbiro ni bil zadovoljen, naj bi bilo več. Eden od teh je premierjevo nezadovoljstvo z razmerami na področju pravosodja, drugi pomemben "greh" omenjenih kandidatk pa naj bi bil, da so bile na najvišjih uradniških mestih v času prejšnjega ministra za pravosodje Aleša Zalarja. Prav tako naj bi premierja motilo, da se Pličanič o svojih predlogih ni predhodno posvetoval. Pogovor (tudi) o tej temi med Pličaničem in Janšo se tako obeta v prihodnjih dneh, po naših informacijah pa pravosodni minister pri svojih kadrovskih predlogih ne bo vztrajal. Kot je mogoče slišati v krogih blizu Pličaniča, naj nad izbiro omenjenih kandidatk tudi sam ne bi bil najbolj navdušen, a so se poleg njih na razpis prijavili le še nekateri kandidati, ki niso izpolnjevali pogojev oziroma podobnega dela doslej niso opravljali.
Nekoliko več možnosti, da bo vendarle postal generalni direktor direktorata, naj bi imel zdaj že bivši vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata za informatiko in e-storitve Dušan Kričej. Tudi Pličaničev predlog, da bi Kričej postal generalni direktor tega direktorata, je bil sicer s seje vladne kadrovske komisije prejšnji teden umaknjen, razlog, zakaj največji vladni stranki Kričej ni po volji, pa naj bi bilo njegovo nasprotovanje noveli zakona o splošnem upravnem postopku v delu, ki govori o združevanju državne in poštne informatike. A glede na to, da je Kričej pomemben član Državljanske liste, je mogoče pričakovati, da se bo za njegovo imenovanje zavzela Virantova stranka.
Na ministrstvo za pravosodje in javno upravo smo glede neuspelih ministrovih kadrovskih predlogov naslovili vrsto vprašanj, vendar smo dobili zgolj odgovor, da ima MPJU v tem trenutku pred seboj ambiciozen načrt posodobitve področne zakonodaje, s čimer želi zagotoviti učinkovitejše delovanje javne uprave ter pravosodja. "Ta reorganizacija in racionalizacija bo zelo verjetno pomenila spremembe tudi v samem ministrstvu (združitev direktoratov, ukinjanje direktoratov). Minister bo zato lahko generalne direktorje na teh področjih predlagal šele, ko bodo te spremembe uveljavljene."
