"Če hočemo kaj povedati o gospodarstvu v Metliki, je treba pogledati kakšnih dvajset let nazaj, ne le za čas gospodarske krize," je začel metliški župan Darko Zevnik in sedel na stol pred veliko stensko oljno sliko mesteca, ki mu načeluje. "Konec osemdesetih let je bilo pri nas več delovnih mest kot prebivalcev, vendar so bila v večini vezana na tekstilno proizvodnjo, ki je potonila. Na pogorišču Beti, Kometa in Novoteksa so zrasla nova podjetja, ki pa številčno ne zaposlujejo toliko, imajo pa večjo dodano vrednost," je razložil Zevnik in dodal, da si brez podjetij, kot so Kolpa, IMP in TPV, metliškega gospodarstva ne moremo predstavljati. V teh krajih je tudi zelo močna obrtniška tradicija, ki pa je bila vedno usmerjena bolj proti južnim trgom, ki jih zdaj ni več. Zadnje številke govorijo, da je v Metliki nezaposlene že več kot 15 odstotkov delovne sile.

Elektrike za industrijo ni dovolj

Kriza Semiča ni prizadela tako hudo kot druge kraje. "V Iskra sistemih so odpuščali, vendar ne veliko. Imajo delo in redne plače. Uniplast si obeta sodelovanje z Revozom pri izdelavi smarta, tukaj bodo gotovo tudi nova delovna mesta," je povedala Polona Kambič, semiška županja, in izpostavila težave z električno energijo. "Elektropodjetja po obstoječi napeljavi ne morejo zagotoviti dovolj elektrike za industrijo. Letos smo industrijski coni z novim kablovodom zagotovili dodaten megavat, a to je minimalno, kar je potrebno. Zdaj ministrstvo prosimo, naj financira še drugi del kablovoda, potem bi imela Bela krajina elektrike dovolj do leta 2030," je še dejala semiška županja.

Pred nekaj meseci je podjetje Green line oil želelo v Semiču graditi enajst milijonov evrov vreden obrat za pirolizo gum, kar so nekateri vaščani v strahu za okolje preprečili. Občina je investitorja, ki je obljubil 30 delovnih mest, podprla. Kambičeva je dejala, da ljudje investitorju niso zaupali: "Gotovo jih je prestrašila izkušnja s PCB impregnatom, ki ga je Iskra pred leti odlagala v okolje, pa verjetno tudi bioplinarna v Črnomlju, ki ne deluje v skladu s pričakovanji, saj smrdi. Morda ni bil pravi čas za takšno investicijo."

Bela krajina kot spalno naselje

V občini Črnomelj se je največji šok zgodil pred leti, ko je začel odpuščati Danfoss, zdaj Secop. "Od slabih tisoč je ostalo le 500 delavcev. Brezposelnost je pri nas izjemno visoka, kar krepko več kot 18-odstotna," je razložila županja Mojca Čemas - Stjepanovič.

Za Črnomaljce in tudi druge Belokranjce je zato zagon proizvodnje podjetja Akrapovič v nekdanjih prostorih Danfossa gotovo dobra novica. "Z gospodom Akrapovičem sva se tudi pogovarjala, poskusil bo zaposliti delavce Danfossa, ki seveda ustrezajo njegovih potrebam v proizvodnji," je še povedala županja in dodala, da je to edina večja investicija v zadnjih letih. Čemas-Stjepanovičeva se boji, da lahko Bela krajina, če bo šlo tako naprej, v prihodnosti postane spalno naselje.

Ker pa doma novih delovnih mest ni, se mladina, ki odhaja študirat v večja mesta, ne vrača. "To je problem vse Bele krajine. Mladi pri nas prihodnosti ne vidijo. Korenine morajo biti res močne, da koga povlečejo nazaj. Mi bi si želeli, da bi mladi ostajali pri nas in svoje znanje unovčili tukaj, ampak trenutno to ne gre." Županja Črnomlja je ravno zato poudarila, da bo prihod visokotehnološkega podjetja Akrapovič ponudil delu izobražene mladine izziv.

Cesto bi lahko začeli graditi čez dobri dve leti

Pričakovano je metliški župan poudaril, da Bela krajina potrebuje hitro cesto: "Podjetja danes nimajo velikih zalog materiala, dobave surovin so dnevne. Pri nas se lahko pozimi zgodi, da je cesta čez Gorjance nekaj dni neprevozna. Tega si podjetja ne morejo privoščiti." Pred nekaj dnevi je direkcija za ceste Belokranjcem predstavila prvo fazo tretje razvojne osi, torej umestitev v prostor, ki naj bi jo to jesen potrdila tudi vlada. Drugo fazo, projektiranje hitre ceste, pa naj bi vlada potrjevala leta 2014. "Odgovoru, kdaj se bo dejansko res začelo graditi, se vsi izogibajo. Meni se zdi že dosežek, da se ureja dokumentacija," je povedal Zevnik.

Kot je poudarila črnomaljska županja, je nesprejemljivo tudi to, da se iz Bele krajine z vlakom do Ljubljane voziš dve uri in pol, z avtom iz Črnomlja do Novega mesta pa skoraj uro. "To je ovira za podjetnike, ceste so slabe. Mi lahko imamo opremljene poslovne cone in se odpovemo komunalnim prispevkom, vendar podjetniki zaradi prometne odrezanosti k nam ne bodo prišli."

Država Beli Krajini in drugim občinam ob Kolpi pomaga z več kot 20 milijoni nepovratnih evrov težkim programom Pokolpje. Na prvem razpisu za okoli štiri milijone evrov so bila belokranjska podjetja precej uspešnejša od drugih, počrpala so skoraj 70 odstotkov vsega razpoložljivega denarja. Uspešna so bila tudi na drugem razpisu. "Potencial pri nas je. Nekateri so iz programa Pokolpje dobili tudi po pol milijona evrov, prišle so tudi nove zaposlitve," je še razložil Zevnik.

Za razvoj gospodarstva namreč državnih ali pa evropskih sredstev skorajda ni. Belokranjske občine pomagajo s subvencioniranjem obrestnih mer podjetnikom, dajejo mikrokredite za majhno gospodarstvo, vendar za kaj več denarja ni.

Razdrobljena turistična ponudba

Čeprav je Bela krajina doma turistično prepoznavna, je od te panoge težko živeti. "Kolpa je najčistejša in najtoplejša evropska reka. V Metliki imamo dva večja kampa, okoli katerih so kmetijska zemljišča, a jih kmetijsko ministrstvo ne da, mi pa ne moremo širiti kampov," je še povedal Zevnik in dodal: "Naj si pridejo ljubljanski uradniki to pogledat na teren. Zemljišča, ki jih imajo označena kot njive, so zdaj že gozdovi."

Semiška županja vidi neizkoriščen turistični potencial tudi v tradicionalnih belokranjskih zidanicah. "Za turizem je treba urediti papirje. Ker pa vsi objekti niso zgrajeni v skladu z zakonodajo, je težko pridobiti uporabno dovoljenje. To je mrtev kapital. Imamo sicer hotel in tudi zasebnika, ki oddaja sobe, to je pa tudi to. Ostane nam dnevni turizem z ogledom znamenitosti ter obiskom kmečkih turizmov," je dejala Kambičeva.

"Od turizma ne živi veliko ljudi. Imamo naravne danosti, a jih v preteklosti nismo izkoriščali v turistične namene. Se pa to spreminja, predvsem mladi se s pomočjo staršev odločajo za turizem. Imamo veliko, a mogoče ne znamo ponuditi. Delno je temu kriva tudi razdrobljenost turistične ponudbe," pa meni Čemas-Stjepanovičeva.

Čakajo tudi na informacijsko avtocesto

V dobi informacijske družbe je Bela krajina zelo slabo pokrita tudi s širokopasovnim omrežjem. "V Semiču smo pred leti pohiteli s prijavo na razpis za gradnjo širokopasovnega omrežja in večina naših občanov, ki so to želeli, je zdaj priključena," je razložila Kambičeva. V Metliki in Črnomlju je veliko slabše, saj so se prijavili na drugi razpis skupaj z drugimi občinami ob Kolpi, a jim ni uspelo. Širokopasovna povezava je dostopna le v središču mest, značilnost Bele krajine pa je ta, da je večina prebivalcev razdrobljenih po okoliških hribih. Ponekod tako gradijo komaj vodovodno omrežje, kaj šele da bi internetnega.