Načrt, da bi Barcelona igre tudi res gostila, je za zdaj sicer še v povojih, saj so se predstavniki tega mesta v ponedeljek zgolj udeležili sestanka Svetovne zveze olimpijskih mest v Lozani. Slednja pomaga mestom, ki izrazijo željo ali pripravljenost gostiti igre, a je nato pot do dejanske izvedbe še zelo dolga.
Na tej prvi stopnji sta "protikandidata" Barcelone za igre leta 2022 le dva: švicarski St. Moritz, že gostitelj zimskih iger v letih 1928 in 1948, ter norveška prestolnica Oslo. A pri Švicarjih se zapleta z osnovnimi dovoljenji, saj je zvezna vlada kantona Graubünden šele nedavno prižgala zeleno luč za finančno podporo kandidaturi, o njej pa se bodo izrekli še prebivalci na referendumu. V Oslu pa bodo lahko dokončno olimpijsko namero potrdili šele potem, ko bodo mestne oblasti preučile morebitne negativne finančne učinke takšnega tekmovanja.
Veliko je odvisno tudi od uspešnosti kandidature Madrida
Barcelona bo najprej počakala na izid glasovanja o poletnih igrah 2020, za katere kandidira tudi Madrid; če slednji ne bo uspešen (glasovanje bo čez leto dni), bodo Katalonci najverjetneje naredili korak naprej. Pri tem računajo, da bodo lahko uporabili številne olimpijske objekte izpred dveh desetletij, a obenem priznavajo, da v teh težkih časih obstajajo tudi pomembnejše stvari. "V tem trenutku so v Španiji nekatere stvari pač pomembnejše od olimpijskih iger," je priznal odgovorni za katalonsko kandidaturo Enric Truno i Lagares.
Ti trije kandidati so se udeležili sestanka v Lozani, ni pa bilo predstavnikov Nice in Lvova v Ukrajini, ki naj bi se po neuradnih podatkih prav tako zanimali za igre čez deset let. Mednarodni olimpijski komite (Mok) bo prireditelja iger 2022 izbral na zasedanju v Kuala Lumpurju avgusta 2015.
