Odgovori na pomembna vprašanja
Največje tri španske banke z močno mednarodno prisotnostjo, torej Santander, BBVA in La Caixa, sodeč po ugotovitvah, svežega kapitala ne potrebujejo. Zelo pomembno vprašanje, na katerega je revizija odgovorila, je kapitalsko stanje treh pomembnih komercialnih bank (Popular, Sabadell in Bankinter) in štirih hranilnic (Mare Nostrum, Kutxabank, Ibercaja in Unicaja). Večina evropskih sredstev v višini 46,2 milijarde evrov bo romala v roke nacionaliziranih bank in regionalnih hranilnic BFA-Bankia, Catalunya Bank, Banco de Valencia in NCG Banco. To je po besedah gospodarskega ministra Luisa de Guindosa blizu junijski oceni, ki je kapitalski primanjkljaj vsega sektorja postavila pri 62 milijardah evrov. Prav hranilnice so v osrčju finančnih težav in predstavljajo glavni kamen spotike, saj so jih pogosto vodili direktorji z razvejano mrežo političnih in gospodarskih poznanstev. Te ustanove so tako med desetletje trajajočim napihovanjem španskega nepremičninskega balona vsevprek delile milijonska in milijardna posojila, ob poku leta 2008 pa je to privedlo do neizogibnega bančnega zloma. Reševanje nezavidljivega položaja se bo torej merilo v milijardah, končni znesek pa bo odvisen od zmožnosti posamezne banke za kapitalsko krepitev, od višine odpisa dolga s strani malih lastnikov obveznic ter cene, po kateri bodo toksične naložbe prenesene na slabo banko. Prav ta je zadnje čase podobno kot v Sloveniji tudi v Španiji dvignila precej prahu, saj je bila njena ustanovitev eden temeljnih pogojev za prejem evropske finančne pomoči.
Španska proti slovenski slabi banki
Čeprav se tako Španija kot Slovenija ukvarjata z dilemo, kako izpeljati ta nehvaležni projekt, pa med državama obstaja nekaj ključnih razlik. Medtem ko so pri nas mnenja zelo različna, saj vlada na eni strani slabo banko brezkompromisno zagovarja, nekateri ugledni strokovnjaki pa menijo, da bo povečanje kapitala bank z odkupom slabih terjatev prek slabe banke bistveno dražja rešitev kot neposredna dokapitalizacija bank in bi utegnila še povečati proračunski primanjkljaj, so v Španiji glede tega bolj enotni. Prav tako obstajajo tudi razlike glede vrste toksičnih naložb. Medtem ko so slovenske banke katastrofalno prizadeli številni propadli menedžerski odkupi in pohlepnost najrazličnejših finančnih holdingov, je španski bančni sistem spravil na kolena zlasti nepremičninski sektor, saj slabe naložbe s tega naslova znašajo kar 180 milijard evrov. Španska slaba banka bo pridobljene slabe naložbe skušala prodati v obdobju naslednjih 10 do 15 let, pri tem pa računajo tudi na zasebne vlagatelje, ki naj bi prevzeli celo večinski delež. Vseeno poznavalci opozarjajo, da bo ta pot še zelo trnova in da morajo oblasti vlagateljem zagotoviti pričakovane donose, vendar pa morajo to doseči brez nadaljnjega krhanja bančnih bilanc. V nasprotnem primeru tvegajo odtujitev vlagateljev ali še slabši alternativni scenarij vnovičnih dokapitalizacij z davkoplačevalskim denarjem.
