V sredo zvečer so poslanci koalicije za povrh še zavestno sprejeli nezakonit sklep o razrešitvi petih članov nadzornega sveta RTV. Včeraj se je na seji odbora za finance, ki ga vodi poslanec SDS Andrej Šircelj, še bolj drastično ponovila zgodba o potrjevanju razvpitega Zujfa. Koalicija je namreč povsem ignorirala opozorila guvernerja Banke Slovenija Marka Kranjca in direktorja združenja slovenskih bank Franceta Arharja, da bi si bilo pametno vzeti še teden dni časa za temeljito razpravo o nekaterih spornih zadevah v zakonu.

Na eno od teh je verjetno nehote spomnil finančni minister Janez Šušteršič, ko je trdil, da bo na podlagi zakona ustanovljeni sklad za stabilnost bank slabe terjatve bank zamenjeval za obveznice z državnim poroštvom po realni ekonomski ceni. Kako bodo to ceno ugotavljali, je spraševal guverner BS Kranjec. Guverner je omenil tudi prevladujoča mnenja pravnih strokovnjakov, da je ta predlog zakona o "slabi banki" v nasprotju z zakonom o bančništvu kot tudi z zakonom o gospodarskih družbah, obligacijskim zakonikom in morda tudi z ustavo. Po Kranjčevem mnenju vlada ustvarja inštitucijo, ki ne bo upravljala, temveč delala čisto nekaj drugega: pregledovala stanje v bankah, tudi v tistih, kjer država ni večinski lastnik. Ali kot se že dogaja, bo vlada zahtevala podatke o deponentih banke, kar je absolutno nesprejemljivo. Kranjec je tudi posvaril pred iluzijo, da bo evropska centralna banka obveznice za slabe terjatve priznavala kot zavarovanje za posojila pri njej. Gotovina namesto obveznic bi bila boljša rešitev, pravi Kranjec, ki je tudi zavrnil ponujeno mesto za predstavnika BS v organih upravljanja družbe za upravljanje terjatev bank. Na upravljanje slabih terjatev se v BS nič ne spoznamo, je guverner BS pospremil svoj dvom o strokovnosti ljudi, ki bodo to počeli v imenu države.

Arhar je ocenil, da vladajoča koalicija, s tem ko javno v isti koš meče bančni sistem v celoti, temu dela veliko krivico, ker so v največjih težavah državne banke. S tem znižuje zaupanje ljudi, ki imajo v naših bankah za 15 milijard evrov prihrankov, in, ko se bo ta plaz sprožil, ne bo povratka. Tudi on je prepričan, da se s tem novim zakonom ignorira zakon o bančništvu, ki jasno določa, kaj je treba storiti, če banke ne delujejo tako, kot je treba. Zapisane so tudi sankcije, vendar doslej država, ki je lastnica, ni posegla po njih. Državne banke so namesto dobička pridelovale velike izgube, a se ni nič zgodilo zato, ker je vsakokratna vlada izbirala vodilne in nadzornike v bankah, česar ni nikjer na svetu. Zdaj pa hoče vzpostaviti nekakšnega bančnega superkomisarja, ki se na vse spozna.

Po teh obširnih uvodnih razpravah je opozicija prosila, da se odločanje o predlogu zakona in dopolnilih, ki so jih poslanci dobili malo pred sejo, preloži za kakšen dan ali dva. Koalicijska večina v odboru s predsednikom Šircljem na čelu je to zavrnila in člani odbora iz Pozitivne Slovenije in SD so sejo protestno zapustili. Prepričani so, da predlog vzpostavlja koncentracijo absolutne ekonomske moči v rokah vlade in vzporedni pravni sistem brez javnega nadzora, z namenom privatizacije in okoriščanja posameznikov. Koalicija je potem - brez vreščeče visokih tonov opozicije, kot je odhod opozicije pospremila poslanka SDS Patricija Šulin - brez razprav potrdila trideset dopolnil in tako dopolnjen zakon v celoti. Predsednik parlamenta Gregor Virant je napovedal, da bo državni zbor o njem glasoval danes.