Glavni zvezdnik St. Peterburga je – trener. Gre za 40-letnega Dmitrija Torgovanova, nekdanjega odličnega ruskega krožnega napadalca, ki se lahko pohvali tudi z dvema olimpijskima kolajnama: zlato iz Sydneyja 2000 in bronasto iz Aten 2004. Torgovanov ima v ekipi le dva tujca, Belorusa Alekseja Kišova in Mihaila Njažuro, zadnji pa si je pred leti kot krožni napadalec rokometni kruh služil tudi v dresu trebanjskega Trima. »Naš cilj je napredovanje v osmino finala. Upamo, da nam bo po dveh neuspešnih poskusih le uspelo priti med šestnajst najboljših v Evropi,« se nadeja Dmitrij Torgovanov, ki je bil v zadnjih dveh sezonah s St. Peterburgom neuspešen, saj je obakrat v skupini osvojil le peto mesto: v sezoni 2010/11 je zbral štiri točke (dve zmagi, osem porazov), v minuli pa pet (dve zmagi, remi in sedem porazov, dvakrat tudi s Cimosom).

»Zame in tudi za nekatere moje soigralce bo to debitantski nastop v ligi prvakov, povrhu vsega še pred domačimi gledalci. Motivacija ne bo vprašljiva, pričakujem pa polno dvorano, ki nam bo pomagala do uspeha. Računam, da bomo ligo prvakov začeli z zmago,« napoveduje 22-letni Gorenjev igralec Niko Medved. Levokrilni rokometaš (med njegovimi soigralci sta na bolniški Darko Cingesar, ki okreva po poškodbi, in Samo Rutar, ki je staknil virozo) je optimističen glede razpleta v skupini C: »Sposobni smo premagati vsakega nasprotnika in osvojiti najmanj drugo mesto, ki v osmini finala prinaša vsaj na papirju lažjega nasprotnika.«

Celjski vratar in kapetan Dejan Perić je bil pred prihodom v mesto ob Savinji pet let član Veszprema. »Mesto živi in diha za rokomet, klub pa je magnet za gledalce in sponzorje. Vzdušje v dvorani me spominja na tisto iz naše v zlatih letih celjskega rokometa v Evropi. A v želji za vrhunskim dosežkom obstaja v Veszpremu tudi strašanski pritisk na igralce. Tam je vsaka tekma biti ali ne biti, ekipa nima pravice do napake, zato igralcem ni lahko igrati in živeti,« opisuje Perić, ki zaradi poškodbe trebušne prepone in mišice še dolgo ne bo mogel pomagati soigralcem. Prav tako sta vprašljiva nastopa Igorja Žabiča (visoka temperatura) in Boruta Mačkovška, ki je (bil) zaradi več disciplinskih prekrškov kaznovan in potisnjen na stranski tir.

V vrstah 20-kratnih madžarskih prvakov (v ekipi so igralci iz osmih držav – Srbije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Slovaške, Španije, Italije, Irana in Madžarske) iz mesta ob Blatnem jezeru igrajo tudi trije rokometaši, ki so nekoč nosili celjski dres: Mirko Alilović, Renato Sulić in Mirsad Terzić. Pred tekmo proti izbrancem novega trenerja, Španca Carlosa Antonia Ortege Pereza (z Barcelono je bil šestkrat prvak Evrope), v Veszprem Areni, ki je kopija celjskega Zlatoroga, ostaja Perić optimist: »Veszpremov cilj je uvrstitev na zaključni turnir najboljše četverice, zato si ne sme dovoliti spodrsljajev. Glede na to, da se vsaka tekma začne z 0:0, se imamo kljub številnim težavam pravico nadejati uspehu. Prepričan sem, da smo na Madžarskem sposobni pripraviti tudi presenečenje.«