V prvem letošnjem četrtletju je javnofinančni primanjkljaj po redni letni reviziji znašal 451 milijonov evrov ali 5,3 odstotka BDP, v enakem obdobju lani pa 795 milijonov evrov ali 9,4 odstotka BDP.

"Vidimo, da se je tekoči primanjkljaj države v obeh četrtletjih bistveno zmanjšal v primerjavi z enakim obdobjem leto prej," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal strokovnjak za nacionalne račune na državnem statističnem uradu Andrej Flajs.

V prvem polletju je Slovenija zabeležila 880 milijonov evrov javnofinančnega primanjkljaja oziroma pet odstotkov BDP, kar je bolje kot v enakem obdobju lani, ko je primanjkljaj znašal 1,52 milijarde evrov oziroma 8,5 odstotka BDP.

Pri tem je treba upoštevati, da so dokapitalizacije, prevzemi terjatev in zapadla poroštva javnih podjetij, med drugim gre za dokapitalizacijo Nove Ljubljanske banke (NLB) in Adrie Airways, v prvi polovici lanskega leta znašale skupaj 382 milijonov evrov, v enakem obdobju letos pa le 77 milijonov evrov.

Kaj pričakuje ministrstvo za finance?

Od teh 77 milijonov evrov je dokapitalizacija NLB s strani Slovenske odškodninske družbe in Kapitalske družbe v drugem četrtletju skupaj znašala 61 milijonov evrov. Če ne upoštevamo dokapitalizacij, je znašal primanjkljaj v prvi polovici leta 2011 6,4 odstotka BDP, v enakem obdobju letos pa 4,5 odstotka BDP.

Nova je višina javnofinančnega primanjkljaja, ki ga letos pričakuje ministrstvo za finance. "Gre za višjo napoved - 1,498 milijarde evrov ali 4,2 odstotka BDP," je pojasnil Flajs.

Spomnil je, da je ministrstvo za finance pred tem za letos napovedovalo 3,5-odstotni javnofinančni primanjkljaj. Gre za razliko v višini dobrih 230 milijonov evrov. "Najbrž je to posledica spremenjenih pogojev v drugem četrtletju letos," je povedal.

Na ministrstvu za finance so glede tega pojasnili, da ne gre za uradne podatke ministrstva, ki bi temeljili na standardni proceduri verifikacije podatkov s strani evropskega statističnega urada Eurostat.

"Ministrstvo za finance v tem trenutku namreč ne razpolaga z nikakršnimi novimi končnimi uradnimi ocenami, ki bi potrjevale napoved takšnega primanjkljaja. V okviru analize in zbiranja podatkov vseh štirih blagajn na ravni države se namreč pojavljajo različne ocene glede višine javnofinančnega primanjkljaja, končni uradni podatek pa predstavlja potrjeno poročilo s strani Eurostata," so zapisali.

V drugem četrtletju se je slabšanje gospodarskih razmer odrazilo tudi v javnih financah, saj so se po obdobju dveletne nominalne rasti skupnih prihodkov države ti znova nominalno zmanjšali, še izraziteje pa se je v drugem četrtletju nadaljeval trend nominalnega zmanjševanja skupnih izdatkov države.

Davek terja tudi začasni mehanizem za stabilizacijo evra

Slovenija je po redni letni reviziji lani zabeležila 2,307 milijarde evrov javnofinančnega primanjkljaja oziroma 6,4 odstotka BDP.

Konsolidirani bruto dolg države je ob koncu prvega letošnjega četrtletja znašal 17,03 milijarde evrov ali 47,7 odstotka BDP, do konca drugega četrtletja pa se je povečal na 17,334 milijarde evrov ali 48,6 odstotka BDP.

Kot je pojasnil Flajs, gre povečanje dolga predvsem na račun večjih vplačil v začasni mehanizem za stabilnost evra (EFSF). "V prvi polovici leta je dolg rasel praktično iz teh vplačil, država pa se za tekoče še ni zadolževala," je dejal.

Konec lanskega leta je konsolidirani bruto dolg države ostal nespremenjen pri 16,954 milijarde evrov ali 46,9 odstotka BDP. Ministrstvo za finance letos pričakuje 19,196 milijarde evrov dolga oziroma 53,8 odstotka BDP, kar je prav tako višja napoved kot marca, je pojasnil Flajs.

Manjši uvoz poledica manjšega trošenja

Primanjkljaj s tujino je v prvem četrtletju znašal dva milijona evrov, v drugem četrtletju pa je bil zaradi povečanja presežka na računu transakcij blaga in storitev s tujino dosežen rekorden presežek tudi v vseh transakcijah s tujino, in sicer v vrednosti 337 milijonov evrov ali 3,7 odstotka BDP.

Kot je pojasnil Flajs, vzrok za presežek tiči v manjšem uvozu, ta pa je posledica manjšega domačega trošenja. "Slovenija se zunaj ne more zadolževati. Zdaj je treba tisto zadolževanje, ki smo ga naredili pred tremi, štirimi leti, vračat," je dejal in dodal, da to pomeni krčenje potrošnje in posledično tudi uvoza.

Flajs kljub temu meni, da Slovenija ne potrebuje mednarodne finančne pomoči. Ključna se mu zdi predvsem sanacija bančnega sistema, je povedal za STA.