Po podatkih iz odredbe za preiskavo Jankoviću očitajo kazniva dejanja zlorabe položaja ali uradnih pravic, nevestnega dela v službi in ponarejanja listin pri domala vseh fazah naložbe, ki naj bi bila v celoti vredna 370 milijonov evrov. Odredba deloma povzema ugotovitve Dursa, da naj bi del denarja, ki ga je Mestna občina Ljubljana (MOL) avgusta lani nakazala Grepu, izvajalcu projekta v Stožicah, končal tudi na računu družbe KLM Naložbe, ki je v večinski Jankovićevi lasti, njen zastopnik pa je Damijan Janković. Specializirano državno tožilstvo in kriminaliste usmerja državna tožilka Blanka Žgajnar, ki uživa veliko zaupanje in podporo stranke SDS.

Kriminalisti so včeraj poleg Zorana, Damijana in Jureta Jankovića ter nekdanje podžupanje Jadranke Dakić pridržali še prvega moža Energoplana Zlatka Srako in direktorja Gradisa Skupine G Uroša Ogrina. Oba naj bi sumili pomoči pri ponarejanju ali uničenju uradnih listin, nekaterim drugim pridržanim pa v odredbi očitajo še kazniva dejanja pranja denarja in sprejemanja koristi za nezakonita posredovanja.

V odredbi tudi Ana Kučan

Odredba po naših podatkih omenja več imen s slovenske levice, med drugim tudi podjetje AKKA v lasti Ane Kučan, krajinske arhitektke, ki je sodelovala pri urejanju zunanjih površin v Stožicah, in hčere nekdanjega predsednika Milana Kučana, velikega Jankovićevega podpornika in največjega političnega nasprotnika Janeza Janše.

Prav na sedežu njenega podjetja naj bi namreč kriminalisti našli dokumente, ki naj bi dokazovali, da je projekt Stožice vnaprej dobil Grep. Ane Kučan nam včeraj popoldne ni uspelo priklicati, v podjetju pa nam sogovornika ni uspelo najti. Odredba omenja tudi sum goljufije pri pridobivanju evropskih sredstev, ki jih je MOL odobrilo ministrstvo za šolstvo in šport še v času, ko ga je vodil sedanji predsednik SD Igor Lukšič.

Podražitve projekta in spreminjanje pogodb

Do prvih nepravilnosti naj bi po oceni kriminalistov prišlo že sredi leta 2007, ko je bil razpis za izbiro zasebnega partnerja za gradnjo Stožic še v pripravi. Kljub močni mednarodni konkurenci je takrat Mestna občina Ljubljana (MOL), ki bi morala po prvotnih načrtih v projekt vložiti zgolj zemljišče, za partnerja izbrala konzorcij treh slovenskih podjetij: Gradisa Skupine G, Energoplana in Merkurja. Slednji naj bi, kot sumijo kriminalisti, posodil le ime in bilanco, ki sta konzorciju omogočila, da je lahko na papirju za leto dni pred tem izkazal vsaj 300 milijonov evrov prihodkov, kar je bil eden od razpisnih pogojev. S posebnim sklepom naj bi Janković oziroma občina kmalu zatem partnerstvo prenesla na Grep, novoustanovljeno projektno podjetje v lasti Energoplana in Gradisa G, ki je imelo še konec leta 2008 minimalni kapital. Istega leta je Merkur od Gradisa G odkupil 12 odstotkov njegovih lastnih delnic.