Predlog zakona je bil pred poslanci že na julijski seji, a so odločanje o njem prestavili na jesen, v vmesnem času pa iskali nove rešitve za način in ureditev prenosa državnega premoženja na eno mesto, kar je glavni namen zakona.
K zakonskemu predlogu je bila vložena kopica večinoma koalicijskih dopolnil, nekaj jih je vložila tudi opozicija. Poslanci so sprejeli vse koalicijske amandmaje, medtem ko so opozicijske zavrnili. Jože Tanko (SDS) je pojasnil, da bodo v poslanski skupini za petek pripravili dopolnila zakona. Proučili bodo tudi amandmaje opozicije, ki so bili danes zavrnjeni in kar bodo ocenili kot primerno, bodo upoštevali v amandmajih za tretjo obravnavo.
Tudi zakonodajno-pravna služba je opozorila na nekatere neusklajenosti določb zakona. Prav tako naj bi do petka pripravili dopolnila, s katerimi bi to odpravili.
Med drugim so poslanci danes zavrnili dopolnila SD, v katerih so predlagali, da dobi DZ pomembnejšo vlogo pri imenovanju članov nadzornega sveta holdinga. Predlagali so, da bi se jih imenovalo na predhodnem zaslišanju na matičnem telesu DZ. "Ti bodo bdeli nad 12 do 13 milijard evrov vrednim premoženjem. Ni vseeno, kdo bo to upravljal, ni vseeno, ali ima izkušnje ali gredo rešitve v izboljšanje rasti ali v kopičenje tega premoženja v tujini," je pojasnil Janko Veber (SD). V SD so predlagali tudi, da bi predstavnike v nadzorni svet predalgal tudi predsednik republike.
V SD so z dopolnilom želeli v zakon dodati funkcijo javne ponudbe, javne dražbe. "Sod lahko izpelje postopek prodaje zgolj z neposrednim dogovorom," je opozoril Veber. Kot dopolnilo so predlagali tudi, da funkcionarji političnih strank ne bi smeli delovati v upravi ter da bi bil holding zavezanec za informacije javnega značaja.
