Čeprav so se banke, lastniki in uprava že avgusta dogovorili o domala vseh podrobnostih dokapitalizacije, naj bi imeli sedaj nadzorniki Nove KBM pod vodstvom Petra Kukovice in člani nadzornega sveta NLB, ki jih je do imenovanja za predsednika uprave vodil Janko Medja, čedalje več pomislekov o dokapitalizaciji. Nadzorniki NKBM naj bi namreč po naših informacijah upravi Aleša Hauca nameravali prepovedati, da bi Intereuropo dokapitalizirala s pretvorbo 1,2 milijona evrov posojil v njen kapital. Podobno naj bi politika s pomočjo nadzornega sveta NLB upravi nameravala preprečiti sodelovanje pri dokapitalizaciji Intereurope. Brez te Intereuropi grozi stečaj, s katerim bi se preprečilo tudi razčiščevanje številnih preteklih nezakonitosti. Ne gre namreč zanemariti, da je bilo prav izčrpavanje Intereurope v času, ko je to vodil Andrej Lovšin, ena največjih gospodarskih polomij v času prve vlade Janeza Janše. Obstaja možnost, da je posameznikom v sedanji Janševi vladi v interesu, da se domnevne nezakonitosti s stečajem družbe za vedno pometejo pod preprogo.

Ker je bil sprejeti sklep za dokapitalizacijo (tega je predlagala NLB op. p.) na zadnji skupščini izredno natančen in je predvidel tudi zneske, ki jih mora v Intereuropo vplačati posamezna banka, imajo sedaj usodo Intereurope in njenih zaposlenih dejansko v rokah nadzorniki NLB in NKBM. Nesodelovanje ene same banke bi namreč avtomatično privedlo do propada celotne dokapitalizacije Intereurope. Na vprašanje, zakaj nameravajo oziroma so upravi preprečili sodelovanje pri dokapitalizaciji Intereurope, Kukovica ni želel odgovoriti. Prav tako ne na vprašanje, ali bodo nadzorniki prevzeli odgovornost za posledice, ki bi jih imel stečaj Intereurope na poslovanje banke. "Vaša vprašanja pošljite na banko," nam je povedal v kratkem telefonskem pogovoru. Toda tudi na NKBM so se odgovorom na naša vprašaja ognili.

Čigave interese nadzorniki NLB in NKBM pri rušenju dokapitalizacije Intereurope zasledujejo, uradno ni znano, s svojim nasprotovanjem pa brez dvoma ne delajo v ekonomskem interesu bank. NKBM in NLB bi s stečajem ali prisilno poravnavo Intereurope izgubili veliko več premoženja kot v primeru njene dokapitalizacije. Finančno-poslovna sanacija Intereurope namreč predvideva, da bo ta bankam vrnila vsa posojila, medtem ko je morebitni izkoristek pri stečaju ali prisilni poravnavi vprašljiv. Banke naj bi sicer dobile poplačana tudi posojila, ki bi jih pretvorile v kapital Intereurope, saj je predvideno, da bi že v roku dveh let po sanaciji Intereurope to prodale strateškemu partnerju.

Nadzorniki obeh največjih slovenskih bank z blokado dokapitalizacije Intereurope delajo levjo uslugo tudi Intereuropinim konkurentom in italijanski bančni skupini Unicredit (v njeni upravi je do nedavnega sedel tudi Medja), ki bi se, zlasti v primeru stečaja družbe, lahko še ceneje dokopala do Intereuropinega moskovskega logističnega centra Čehov. V tega je Andrej Lovšin vložil več kot 130 milijonov evrov, medtem ko Skupina Unicredit, ki je gradnjo Čehova financirala, zdaj zanj ponuja trikrat nižji znesek.

Unicredit je sicer tudi edina bančna upnica Intereurope, ki v njen kapital ne bi pretvorila svojih posojil. V vmesnem času naj bi jih sicer že prenesla iz svojih bilanc na hčerinsko družbo italijanske bančne skupine Unicredit. Ta naj bi v naslednjih mesecih tudi kupila Čehov, s tem pa bi skupina Unicredit dobila poplačana tudi vsa posojila, ki jih je odobrila Intereuropi. Kot smo razkrili v Dnevniku, naj bi bila Unicredit le formalni kupec Čehova, za njo pa naj bi dejansko stali nekateri posamezniki, ki so že od vsega začetka sodelovali pri gradnji logističnega centra.

Prav dokapitalizacija in prodaja Čehova sta tudi ključna elementa dolgoročnega reprograma posojil. Intereuropi se namreč že konec tega tedna izteče rok za poravnavo večjega dela od 170 milijonov evrov posojil. Reprogram posojil Intereuropi bodo morali sicer potrditi tudi kreditni odbori bank in v nekaterih primerih tudi nadzorni sveti, zaradi česar je le malo možnosti, da bodo ti pogoji izpolnjeni v naslednjih dneh. Tako naj bi banke Intereuropi sprva odobrile le kratkoročni reprogram posojil, po dokapitalizaciji in prodaji Čehova pa naj bi preostalih 100 milijonov evrov posojil podaljšale za sedem let.