Mandatno-volilna komisija (MVK) je v četrtek sprejela sklep o razrešitvi petih nadzornikov Radiotelevizije Slovenija (RTVS). V SD pa so preko predsednika DZ Gregorja Viranta za mnenje o zakonitosti takšne razrešitve zaprosili še zakonodajno-pravno službo DZ.

Njen odgovor so v SD prejeli danes, predstavil pa ga je vodja poslanske skupine SD Janko Veber. Zakonodajno-pravna služba je po njegovih besedah ocenila, da bi bilo prenehanje mandata nadzornikov na način, kot ga predlaga mandatno-volilna komisija, v nasprotju z zakonodajo in ustavo. Veber je zato pozval predsednika DZ Viranta, naj točko o razrešitvi nadzornikov umakne z dnevnega reda.

Virant je pojasnil, da podlage za umik te točke z dnevnega reda nima. Po besedah predsednika DZ pa so vsi poslanci z mnenjem zakonodajno-pravne službe seznanjeni in "če jih bo prepričalo, bodo glasovali proti razrešitvi". "Sam sem se že odločil, da bom glasoval proti," je napovedal Virant in spomnil, da je podobno mnenje kot zakonodajno-pravna služba pred časom izrekel tudi pravnik Rajko Pirnat.

Opozicijski poslanci so sicer že na seji MVK opozarjali, da zakon o RTVS predvideva prenehanje mandata nadzornikov le zaradi neizpolnjevanja pogojev za imenovanje ali pa če nadzornik odstopi sam, medtem ko zakon ne predvideva, da se jih lahko razreši iz krivdnih razlogov.

Nadzorni svet RTVS zavrača utemeljitve vlade za razrešitev nadzornikov

Predsednik nadzornega sveta RTVS Lenart Šetinc opozarja, da vlada v odgovoru na poslansko vprašanje poslanke SD Majde Potrata razrešitev štirih nadzornikov RTVS utemeljuje z drugačnimi razlogi, kot jih je navajala v odločbi o razrešitvi. Hkrati ponavlja, da predpisi ne določajo razrešitve ali predčasnega odpoklica nadzornikov.

Vlada je namreč na zadnji seji sprejela odgovor na poslansko vprašanje v zvezi s posegi v Radiotelevizijo Slovenija (RTVS), v katerem je med drugim zapisala, da je bil njen sklep o predčasni razrešitvi štirih članov nadzornega sveta RTVS v juliju povsem upravičen, saj so razrešeni člani izgubili zaupanje ustanovitelja oziroma upravičenega predlagatelja. Ob tem je vlada izpostavila nepravilnosti, ki so jih ugotovili računsko sodišče, odbor za izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladino in programski svet RTV Slovenije. Julija pa je vlada za javnost pojasnila, da se je za predčasno razrešitev štirih predstavnikov ustanovitelja odločila z namenom, da zagotovi večjo učinkovitost pri nadzoru nad izvajanjem javne službe na področju radijske in televizijske dejavnosti. Iz poročila odbora DZ pa da izhaja, da je nadzorni svet namenjal premalo pozornosti nadziranju poslovanja RTVS in da poraba finančnih sredstev, pridobljenih s prodajo delnic Eutelsata in državnih obveznic, ni bila transparentna.

Ugotovitve sodišča ne morejo biti podlaga za razrešitev posameznih članov

Nadzorni svet RTVS navedbe vlade iz zadnjega odgovora zavrača in navaja, da ugotovitve računskega sodišča niso mogle biti podlaga za razrešitev posameznih članov, saj je to revizijsko poročilo objavilo 21. avgusta, kar je nekaj manj kot mesec dni po razrešitvi štirih nadzornikov. Poleg tega se ugotovitve računskega sodišča nanašajo na leti 2009 in 2010 in se s tem le deloma, nikakor pa ne v pretežnem delu, prekrivajo z mandatom zdajšnjega nadzornega sveta, je v pojasnilu za javnost zapisal Šetinc. Dodaja, da navedba vlade, da omenjeno revizijsko poročilo "dodatno pritrjuje navedbam, ki jih obsega poročilo odbora DZ za izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladino k poročilu o delovanju nadzornega sveta RTVS za leto 2011" ne drži, ker ne gre za primerjavo enakih podatkov.

Poročilo nadzornega sveta sicer opozarja na neskladnost poslovanja s predpisi glede popustov in provizij pri oglaševanju, kršitve notranjih predpisov, obseg honorarnega dela, napake s področja obračunavanja in izplačevanja plač ob prehodu v plačni sistem javnega sektorja, nezakonite pogodbe prejšnjega vodstva in drugo.

Šetinc med drugim opozarja še, da pravna podlaga, ki jo vlada navaja kot podlago za razrešitev posameznih članov nadzornega sveta, instituta razrešitve ne pozna. "Niti zakon o Radioteleviziji Slovenija niti statut javnega zavoda ne določata razrešitve ali predčasnega odpoklica članov nadzornega sveta RTV Slovenija," je še zapisal Šetinc in dodal, da tudi po pravnem mnenju Inštituta za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani z dne 16.4.2012, ne more biti nobenega dvoma, da bi bil poskus razrešitve ali odpoklica članov nadzornega sveta, ki nima pravne podlage v zakonu "samovoljno dejanje ter očitna in groba kršitev zakona in ustave".

Veber: Virant naj z dnevnega reda umakne točko o razrešitvi

Vodja poslanske skupine SD Janko Veber je pred tem predsednika DZ Gregorja Viranta pozval, naj z dnevnega reda seje DZ umakne točko o razrešitvi nadzornikov RTVS. Zakonodajno-pravna služba je namreč po njegovih besedah ocenila, da bi bilo prenehanje mandata nadzornikov na način, kot ga predlaga mandatno-volilna komisija, v nasprotju z zakonodajo in ustavo.

Veber je pojasnil, da so danes prejeli stališče zakonodajno-pravne službe DZ glede zakonitosti in ustavnosti sklepa mandatno-volilne komisije (MVK), ki je sprejela sklep o predčasni razrešitvi nadzornikov Radiotelevizije Slovenije (RVTS). Kot je poudaril, so predsednico komisije Sonjo Ramšak že opozorili na nezakonitost in ji predlagali, da točko o razrešitvi nadzornikov umakne z dnevnega reda in pridobi mnenje zakonodajno-pravne službe.

Ramšakova tega ni storila in koalicija je izglasovala sklep o nadaljevanju postopka. Zato je poslanska skupina SD zahtevo, da zakonodajno-pravno službo zaprosi za mnenje o tem, naslovila še na predsednika DZ Gregorja Viranta. Odgovor nanjo so prejeli danes, iz njega pa je po besedah Vebra razvidno, da prenehanje mandata na način, kot ga je predlagala MVK, ni v skladu z zakonodajo in ustavo.

Veber: Ramšakova bi morala razmisliti o odstopu

Zato Veber meni, da bi o odstopu morala razmisliti Ramšakova, obenem pa Viranta poziva, da predlaga umik podtočke dnevnega reda, ki govori o razrešitvi nadzornikov RTVS. S tem bi predsednik DZ po mnenju Vebra ohranil ugled državnega zbora in tudi pravno državo. "Če bo državni zbor glasoval o tej točki, bomo naredili zelo veliko napako, ki zagotovo ni v ponos pravni državi," je še opozoril vodja poslanske skupine SD.

Opozicijski poslanci so sicer že na seji MVK opozarjali, da zakon o RTVS predvideva prenehanje mandata nadzornikov le zaradi neizpolnjevanja pogojev za imenovanje ali pa če nadzornik odstopi sam, medtem ko zakon ne predvideva, da se jih lahko razreši iz krivdnih razlogov.

Poslanke in poslanci bodo o razrešitvi petih nadzornikov RTVS predvidoma odločali v sredo.

Pozivi poslancem, naj ne odpokličejo petih nadzornikov RTVS

Tudi v Koordinaciji novinarskih sindikatov RTVS DZ pozivajo, naj na sredini seji ne potrdi odločitve mandatno-volilne komisije o odpoklicu petih članov nadzornega sveta RTVS. Namesto iskanju celovitih odgovorov o prihodnosti in razvoju RTVS smo priče le naglici pri odstavljanju nadzornikov, so zapisali v javni izjavi.

Kot so zapisali v izjavi, ki jo je podpisal predsednik koordinacije Zoran Medved, so bili v preteklosti tudi sami kritični do dela tega organa v več mandatih, vendar opozarjajo, da bo odstavitev večine članov nadzornega sveta v trenutku ko Radiotelevizija Slovenija (RTVS) sprejema programsko-poslovni načrt za leto 2013, "povzročila ne le poslovno, ampak tudi dodatno programsko škodo".

Postopki za imenovanje novih nadzornikov namreč lahko trajajo več mesecev, medtem pa je prav nadzorni svet tisti organ, ki dokončno potrjuje programsko-poslovni načrt. V nasprotnem se bodo v prvih mesecih leta 2013 programi in storitve RTVS financirali po načelu dvanajstin na osnovi prejšnjega načrta, kar ne bo prineslo nikakršnega prihranka.

Prav tako so prepričani, da v takšnih razmerah ne bo resne razprave o preoblikovanju in izboljšanju programov in storitev ter o racionalizaciji stroškov. Novinarji na RTVS pa ostro nasprotujejo računovodskemu varčevanju in linearnim ukrepom, ki jih je najlažje uvesti, so pa pogubni za celo vrsto programov in storitev, ki jih mora RTVS izvajati v okviru javne službe.

Potiskanje RTVS v samostanski model razvoja?

Po njihovih navedbah je nedopustno, da se RTVS potiska v "samostanski model" razvoja, znotraj katerega naj ima le toliko, da lahko proizvede nekaj domačega programa, vse drugo, kar prinaša prihodke in zanimanje občinstev, pa naj se prepusti komercialnim medijem. "Marginalizacija in poniževanje vloge javne RTV sta nevarni in nedemokratični tendenci, ki jima odločno nasprotujemo," so v javni izjavi še zapisali v koordinaciji novinarskih sindikatov RTVS, ki jo skrbi tudi siceršnji odnos politike do nadzornega in programskega sveta RTVS.

Imenovanje njihovih članov je po njihovih navedbah namreč vselej potekalo pod strogim strankarskim nadzorom in ob preštevanju "naših" in "njihovih", kar obema jemlje prepotrebno legitimnost.

Zato DZ pozivajo, naj na sredini seji ne potrdi odločitve mandatno-volilne komisije o odpoklicu petih članov nadzornega sveta RTVS, vlado pa, da čim prej imenuje štiri nove nadzornike in tako omogoči nemoteno delovanje tega organa. Državni zbor tudi pozivajo, naj v okviru svojih pristojnosti sproži in spodbudi širšo razpravo o vlogi, pomenu in pričakovanjih javnosti od javnopravne RTV v Sloveniji.