Ponekod brez odpuščanja ne bo šlo
Kot pravi, je treba najprej poiskati druge rezerve, vendar ponekod brez odpuščanja ne bo šlo. Kot primer organizacije, ki nima nobenih drugih možnosti klestenja stroškov, je omenil upravne enote. Zagotavlja sicer, da bo storil vse, da v upravnih enotah ne bodo odpuščali. Že zdaj so namreč "kadrovsko na minimumu".
Zakonodaja za javne uslužbence predvideva približno enak način odpuščanja kot v zasebnem sektorju, pravi. Za spreminjanje zakonodaje zdaj ni niti čas niti ni potrebe zanjo, je povedal.
Kot je dejal Pličanič, morajo hitro ukrepati. "Čez dva tedna bodo pripravljena izhodišča, ki jih bomo dali sindikatom na mizo, v upanju, da se bomo konstruktivno pogajali," napoveduje.
"Delajte boljše in bolj učinkovito"
Po njegovih besedah mora biti vsaki organizaciji in uslužbencu v javnem sektorju jasno naslednje: "delajte boljše in bolj učinkovito in zmanjšajte stroške dela, ali pa se soočite z odpuščanjem".
Zaradi pomanjkanja časa morajo ukrepati na podlagi zdajšnje zakonodaje, vendar so že pripravljeni predlogi zakonskih sprememb, o katerih pa se je treba še pogovoriti s sindikati, je dejal. Toda tudi zdajšnja zakonodaja omogoča odpuščanje v javnem sektorju, je spomnil.
Ob vprašanju, kdaj namerava začeti racionalizacije, pravi, da se bodo tiste racionalizacije, ki bodo posledica proračuna za prihodnje leto, začele oktobra ali novembra po sprejetju proračuna v DZ. Potem bi morale slediti racionalizacije, ki bodo delovanje javnega sektorja prilagodile zmanjšanim sredstvom, je napovedal.
Spomnil je tudi na to, da na ministrstvu za delo pripravljajo prestrukturiranje zavodov za zaposlovanje: "Kdor bo izgubil delo v javnem sektorju, ne bo prepuščen samemu sebi, ampak se mu bo usmerjeno pomagalo najti novo zaposlitev v perspektivnih panogah."
"Želim si, da bi imel vse pristojnosti, povezane z nadzorom stečajnih upraviteljev"
Energijo bo usmeril tudi v to, da se bodo "preštevilne" občine bolj povezovale med sabo - ne samo prek občinskih uprav, ampak pri glavnih dejavnostih, kot so oskrba z vodo, odvoz odpadkov in tudi v družbenih dejavnostih", je dejal.
V povezavi s problematiko, ki se nanaša na povezave stečajnih upraviteljev z lastniki in stečajnimi sodniki, pa napoveduje dopolnitev poleti pripravljene novele zakona o insolvenčnih postopkih. "Želim si, da bi imel vse pristojnosti, povezane z nadzorom stečajnih upraviteljev, kar je edino logično. To bomo hitro popravili," je dejal. Dodaja pa: "Za stečajne sodnike je drugače, zanje je pač odgovorno sodstvo."
Pripravljajo tudi spremembe pri upravljanju sodišč. Po ministrovem mnenju je namreč prav, da ima večino pristojnosti v zvezi z upravljanjem sodišč sodna veja sama. "Zato bomo predlagali prenos večine tovrstnih pristojnosti (na primer razpisovanje sodniških mest) z ministrstva na predsednike sodišč, zlasti na predsednika vrhovnega," je pojasnil.
Prav tako bodo predlagali, da predsednik vrhovnega sodišča imenuje predsednike višjih in okrožnih. Linija vodenja mora biti namreč enaka v sodstvu, javni upravi ali v gospodarskih družbah, pojasnjuje. "Predlagali bomo torej, da predsedniki sodišč dobijo vse pristojnosti, ki jih potrebujejo za učinkovito vodenje," je dejal.
