"Zanimanja je res veliko. Tudi cene, ki bi jih lahko iztržili zanje, so zelo zanimive," je skušal pomiriti udeležence konference, da Slovenija kljub trenutnim razmeram ostaja privlačna za tuje vlagatelje. Po besedah ministra bi lahko potrebne ukrepe sprejeli v roku leta dni. V tem času bi lahko izpeljali tudi privatizacijo nekaj podjetij in Slovenijo znova postavili na zemljevid.

"Cilj Slovenskega državnega holdinga je konsolidirati lastništvo slovenskih podjetij, ki je zdaj razpršeno," je opozoril Šušteršič. Če bi se kdo zanimal za nakup deleža v enem od državnih družb, tudi manjšinskega, mu po novem ne bi bilo več treba obiskati šestih različnih naslovov, ampak bi se pogovarjal le s predstavnikom holdinga, je dejal. "Dobili bi veliko bolj transparenten proces prodaje," je pojasnil.

"Ampak kako bi ustanovitev holdinga izboljšala priliv tujih neposrednih investicij? Če daš šest jajc v eno košaro, imaš v njej še vedno ista jajca kot prej," je zanimalo Dnevnikovega novinarja Primoža Cirmana, ki je vodil pogovor. "Košara je problem," mu je odgovoril Šušteršič.

So se pa zato prav vsi govorci strinjali, da je treba kot prvo izboljšati okolje v državi. Ralpf Martens, predsednik avstrijske družbe Ring International Holding, ki ima v lasti družbo Niko iz Železnikov, je opozoril na veliko rakasto rano v gospodarstvu. "Številni naši slovenski kupci so bankrotirali, ker jih banke niso hotele financirati," je opomnil politike. "Če bomo čakali z reformo trga dela, čez leto dni ne bomo imeli 100.000 brezposelnih, ampak jih bo 200.000. Ljudem je treba povedati, da bo bolj fleksibilna zakonodaja ustvarila delovna mesta," je pripomnil Christof Droste, generalni direktor družbe Hella Saturnus, ene najbolj uspešnih v tuji lasti. Droste je izpostavil še eno od (negativnih) posebnosti Slovenije. In sicer, da je država paralizirana, z njo pa tudi uvajanje sprememb. "Šele ko bodo ljudje na cesti začeli verjeti v Slovenijo, bo tudi tuji tisk začel bolje pisati o razmerah v državi," je dejal. Ne nazadnje si tuji vlagatelji na tak način ustvarijo sliko o državi.

Michael Ayoub iz družbe IFC, ki je del Svetovne banke, je medtem opozoril, da najpomembnejši strateški vlagatelji, tudi če gre za finančne inštitucije, kupijo manjšinski, 25-odstotni delež. "Ti morajo biti glavni vir tujih neposrednih investicij," je dejal. Kot eno od panog, v kateri bi potrebovali tujega strateškega partnerja, je generalni direktor direktorata za turizem in internacionalizacijo na ministrstvu za gospodarski razvoj Marjan Hribar omenil lesno industrijo in ponovil že znano dejstvo, da Slovenija (cenejšo) hlodovino izvaža v tujino, namesto da bi jo sama predelala in obdržala dodano vrednost v državi. "Na tem področju smo povsem padli na izpitu," je dejal Hribar.