Študentje, ki so vpisani, ne vedo, katere predmete bodo imeli, in profesorji ne vedo, kaj bodo predavali, je dodal. V omenjeni zvezi vlado in poslance pozivajo k streznitvi. Hitri, nepremišljeni in obsežni posegi tako v visoko šolstvo kot tudi na druga področja namreč po njihovem ogrožajo ustavne, demokratične, gospodarske, socialne in politične temelje naše države. Eden od takšnih posegov je novela visokošolskega zakona, ki jo je včeraj potrdila vlada. "Predlagal sem skrajšani in ne nujni postopek," je po seji vlade dejal minister za izobraževanje Žiga Turk in dodal, da bo s tem "še nekaj časa za razpravo".
Marko Funkl iz Zveze civilnodružbenih organizacij Slovenije za pravičnost, enakopravnost, solidarnost in trajnostni razvoj (CoS) je ob le dvodnevni javni razpravi o spremembah visokošolskega zakona potegnil vzporednico z javnim šolstvom. Če se takšna pozornost obeta javnemu šolstvu v korist zasebnih fakultet, potem se študentom obetajo še slabši časi. Snovalci zakonov namreč po njegovem ne vidijo širše slike - življenja študentov. Povprečna štipendija, po njegovem jo ima vsak četrti ali peti študent, znaša okoli 180 evrov, za življenje v Ljubljani pa potrebuje vsaj 400 evrov na mesec. Razliko morajo študentje zaslužiti z delom. "Že to, da morajo nekateri študentje delati, da se lahko šolajo, jih postavlja v neenak položaj s tistimi, ki jim tega ni treba početi," opozarja.
Tudi brez šolnin je študij lahko drag
S politično motiviranimi posegi in s forsiranjem zasebnih univerz se dostopnost javnega šolstva po Funklovem mnenju manjša. "Privatizacija visokega šolstva nas vodi v še večjo elitizacijo visokega šolstva. Treba je javno povedati, kje so meje med javnim in zasebnim, študij pa mora ostati pravica in ne privilegij," opozarja.
Ministrstvo za izobraževanje je sicer odločno zanikalo "namigovanja oziroma napovedi, ki so se pojavile v številnih medijih in po katerih naj bi bili v visokem šolstvu vse bliže uvedbi šolnin". Takega predloga, so zapisali, ni v koalicijski pogodbi, ministrstvo ga ni nikoli predlagalo in ga tudi ne namerava predlagati. Po mnenju ministrstva gre pri tem za podtikanje - ocenjujejo pa, da imajo univerze dovolj rezerv za redni potek študija brez šolnin, Zujf pa jim daje dodatne možnosti, ki niso bile v celoti izkoriščene.
A problematične niso le šolnine, pravi Funkl. Lahko bi se denimo povišale vpisnine v višji letnik, kot se je zgodilo v Nemčiji, kjer so presegle tudi 1000 evrov za letnik in zaradi tega je moralo precej študentov študij opustiti. Zasebne univerze so tržno naravnane in študentje morajo v njih plačevati dodatne storitve za večjo fleksibilnost profesorjev. Torej so tisti, ki imajo na voljo več denarja, v boljšem položaju.
Korak k odpuščanju profesorjev
Dr. Marinčič se je ustavil pri visokošolskem zakonu, po katerem bi lahko obveznosti visokošolskih profesorjev določali rektorji. Prepričan je, da je edini cilj takšnega ukrepa odpuščanje profesorjev. Z novo sestavo sveta NAKVIS (v katerega naj bi po novem večino članov imenovala vlada) pa želijo politiki v visokem šolstvu uničiti tisto, kar se je dobrega na tem področju razvijalo več desetletij.
Kot je znano, sta predsednika vlade in državnega zbora, naj ustavita "stihijske" in "politično motivirane" ukrepe, pozvali tudi ljubljanska in mariborska univerza ter Študentska organizacije in štirje sindikati, ki zastopajo zaposlene na univerzi (Sviz, VIR, Neodvisni sindikat delavcev ljubljanske univerze in Visokošolski sindikat Slovenije). Rektorja novogoriške in primorske univerze dr. Danilo Zavrtanik in dr. Dragan Marušič pa naj bi se do poziva, za razmislek in podpis naj bi takrat imela premalo časa, opredelila do za danes napovedane rektorske konference. Pred njo smo oba rektorja prosili še za mnenje, a nam ga še nista posredovala.
Rektor novogoriške univerze dr. Danilo Zavrtanik pa na visokošolsko sfero, kot je znano, gleda nekoliko drugače od denimo svojih ljubljanskih in mariborskih kolegov. Osebno meni, da bi morale univerze same določati obveznosti profesorjem in drugim zaposlenim - najbolje bi bilo, če v zakonu ne bi o tem nič pisalo. Glede sprememb imenovanja v svet NAKVIS pa meni, da ni tako važno, kdo imenuje člane v ta svet, temveč da res izbere najboljše in najbolj strokovne ljudi, ne pa uradnike, ki bodo uresničevali interese tega ali onega lobija. Na razmere v visokem šolstvu pa se je odzval tudi nekdanji visokošolski minister Gregor Golobič, ki je dejal, da je bistvo novele zakona o visokem šolstvu napad na kakovost slovenskega visokega šolstva.
