Veliko let je preživel v izgnanstvu v Franciji, v domovino se je vrnil leta 1975 po smrti generala Franca, kjer je imel ključno vlogo pri španski tranziciji v demokratično ureditev. Tuji mediji ucenjujejo, da se je z njegovo smrtjo končalo pomembno obdobje v španski zgodovini.
Carrilo, rojen leta 1915 v mestu Gijon na severu Španije, se je s politiko začel ukvarjati že pri mladih letih. Tako se je pri 21 letih se je pridružil vojski, ki generalu Francu poskušala preprečiti prihod na oblast. Franco je kasneje Carrila obtožil, da je leta 1936 sodeloval pri umoru več tisoč Francovih podpornikov. Carrilo je v pletenost v incident venomer zanikal.
Po koncu državljanske vojne je zbežal v Francijo, kjer je še naprej podpiral španske komuniste. Leta 1965 je postal generalni sekretar stranke. Deset let kasneje se je vrnil v Španijo in njeno politično sceno. Upokojil se je leta 1991. Po poročanju BBC je Carrilo užival veliko spoštovanja tako z leve kot z desne politične opcije. Ravno njemu pripisujejo zasluge za to, da se je skrajno levičarsko politično gibanje spremenilo v sredinsko demokratično silo.
