V avgustu sem sprejela težko, a nujno poslovno odločitev glede razvoja naše franšizne mreže na Hrvaškem in po številnih mailih in telefonskih klicih zadnjih tednov sva z poslovno partnerko le v nekaj urah sestanka, postavili nove cilje in novo strategijo razvoja. Ona se je poslovila pomirjena in navdušena nad vsemi novostmi, ki jih uvajamo, jaz zadovoljna, da kar je bilo zdravega, zdravo ostaja. Osebni stik je in ostaja nenadomestljiv!

Franšizing je kompleksen poslovni model. Zahteva razumevanje in poslovno zrelost vseh vpletenih strani. Omejenost pri samostojnem odločanju, ki jo kot manj pozitivno stran nalaga franšizojemalcu, se na drugi strani sreča z sorazmerno varnostjo poslovanja, ki jo, v primeru spoštovanja pravil in napotkov franšizodajalca in njegove preverjeno uspešne poslovne prakse, prinaša. V osnovi se sliši preprosto, a v praksi ni vedno tako, no, skoraj nikdar. In kot pri otroku, ki vstopi v adolescenco in se želi čim prej znebiti vpliva staršev, tudi v franšiznem odnosu prej ali slej pride do tega. In če starš, v primeru franšizinga franšizodajalec, popusti pod pritiskom in podleže samovolji otroka, so lahko posledice zahtevne za oba oz. za celo družino/mrežo. Včasih je potrebno narediti korak nazaj, da lahko potem narediš bolj trden korak naprej. Moja avgustovska odločitev glede Hrvaške je prav tak korak, a današnji uspešen sestanek samo še potrjuje pravilnost odločitve.

Seveda se mi je telefon med mojim večurnim umikom v pisarno popolnoma zapolnil z neodgovorjenimi klici, obvestili o prejetih mailih, opomnikih, prometnimi informacijami in z vsem ostalim, za kar je pameten telefon programiran. Danes je vsega še več kot sicer. Razlog mi je jasen že po prvem vrnjenem klicu in prejeti čestitki.

V Dnevniku so objavili seznam sto najhitreje rastočih podjetij osrednjeslovenske regije in eno od dveh naših podjetij je vmes. Ponosna. Naš indeks rasti med 2006 in 2011 je 404. V teh, sicer poslovno zahtevnih časih in po preživetem letu 2011, ki je bilo za nas še posebej zahtevno, predvsem zaradi izziva, ki ga včasih prinaša sprememba družbeništva, je to drobna potrditev, da je bila odločitev prava. Lepa moralna nagrada za celoten tim.

Pravijo, da se uspeh zgodi čez noč, po več letih trdega dela. Pravijo tudi, da je sreča za pogumne. V oboje verjamem in oboje uporabljam kot mantro takrat, ko je vzpon še posebej zahteven in v teh časih zagotovo je. Mislim, da ni podjetnika, ki bi se lahko brez močnega poslanstva in jasne vizije razvoja, spopadal z vsemi številnimi izzivi, ki jih na gospodarskem področju prinaša ta doba. To je čas nujnih prenov, inovacij, usklajenega in predanega timskega dela ter nujnega pogleda čez prag svojega dvorišča. Je čas sprememb, notranjih in zunanjih. Kdor je inovativnejši, kdor je hitrejši in elastičnejši, kdor je prilagodljivejši in bolj odporen za nenehne spremembe, ta ima tudi v zahtevnih pogojih vse možnosti za uspeh.

Globalizacija in internet sta za vedno spremenila svet, za vogalom že čaka naslednji premik. Danes tudi majhna riba lahko ulovi in prehiti veliko. Danes uspeh res lahko pride čez noč, a ravno tako hitro tudi odide. Nova doba poslovanja, nova doba vodenja in nova doba menedžiranja podjetij. Želim si, da ta doba prinese tudi nove vrednote oziroma da se te ponovno prebudijo in dobijo svoje pravo mesto na vseh področij življenja.

V pozno popoldanskem času, čemur je sicer namenjeno ponedeljkovo dopoldne, odgovarjam na maile, analiziram poslovne rezultate preteklega tedna in usklajujem tedenske aktivnosti. Vse pod kontrolo, zame pomemben občutek.

Večer prinese moj drugi podjetniški izziv... moja četrtošolca in sedmošolca vztrajno voditi na poti dobrih delovnih navad, samostojnosti in osebne odgovornosti kot investicijo v njuno prihodnost in v moj miren spanec. Tudi tu šteje inovativnost in ciljna naravnanost, elastičnosti pa ne sme biti preveč :). In ko so že vsi v postelji, vključno z mojim nadvse pametnim telefonom, ki ve, kdaj utihniti, pride moj čas. Čas tišine, miru, knjige in zahvale za še en lep dan.