Teren okoli Valburga je zelo valovit, poznan predvsem po klasiki Amstel Gold. Slovenskim kolesarjem je doslej prinesla nemara najmanj uspeha med vsemi velikimi klasikami. Ima to kakšen pomen?

Treba je vedeti, da je trasa klasike Amstel Gold težja, zaključek je na vrhu vzpona Cauberg, svetovno prvenstvo pa se končuje dober kilometer dlje, kar že bistveno spremeni okoliščine. Zaradi krožne trase je svetovno prvenstvo tudi bolj predvidljivo kot zahtevna trasa v liniji.

Francoski selektor Laurent Jalabert je dejal, da bo svojo zasedbo postavil izključno v pomoč borbenemu Vöcklerju, najboljšemu hribolazcu Toura. Vam to kaj pove?

Ja, Francozi že dolgo niso faktor. Lahko rečejo, kar hočejo, a so tam kot mi. Vendar morajo delati tisto, kar želijo drugi. Jasno pa je, da so z Vöcklerjem pripravljeni za napadalno taktiko. Jim nič drugega niti ne preostane. Prav na istem so Italijani. Bettini ni izbral Bennatija, ker je verjetno presodil, da čez vseh trideset klancev ne bo pripeljal v ospredju. Po mojem bo pod vznožje zadnjega vzpona pripeljala skupina 30 kolesarjev ali le malo več. Zadnja dva kilometra bosta potem odločila. Kaj se bo zgodilo od vrha klanca in potem do cilja, je vprašanje za milijon dolarjev.

Trasa kronometra je po profilu zelo valovita.

Predvsem je netipična za kronometer. Zelo zahtevna, tehnična, zavita, z neskončnim številom ovinkov na ozki cesti. Potrebnih bo mnogo pospeševanj in preprijemov krmila. Nemogoče si jo je zapomniti. Vseeno bo na koncu zmagal tipični kronometrist.

Bi torej morala ustrezati Janiju Brajkoviču in Kristijanu Korenu?

Trasa je za Janija. Ker je zelo zahtevna. A je treba vedeti še nekaj. Kot prvo je Jani največje uspehe dosegal v ravninskih kronometrih. Peti je bil v Mendrisiu na skoraj ravni cesti. V Londonu je bil tudi dober. Poleg tega bo tu cela vrsta pospeševanj, ki mu po tipu kolesarja ne ležijo. Če bodo spolzke ceste, bo tega še več.

Po objavi vašega seznama sedmerice je bilo vseeno nekaj pripomb "kavčarjev" na spletu, da ste izbrali "ljubljenčke". Kaj porečete na to?

Po dosežkih, ki so jih dosegli, bi mi težko kdo oporekal izbor. Dilema je morda le primer s Simonom Špilakom. Je pozitivno presenečenje drugega dela sezone. Navadno je nemotiviran. Prejšnja leta sem ga moral prositi, se pogajati. Lani sem ga pustil pri miru. Tudi letos. Pa me je presenetil in kar sam poklical. Njegova forma se dviga, ker je pač dirkal, kot so mu naročili v Katjuši. Ker je sedmerica že dolgo znana, ne bom ničesar spreminjal. Je pa prva rezerva.