V skladu z etiko, ki se je vedno drži, dela svojega kolega in selektorja slovenske reprezentance Slaviše Stojanovića ni želel konkretno komentirati. Le nekaj dni po porazih Slovenije proti Švici in Norveški je beseda nanesla na številne teme, osredotočili pa smo se na stare čase, ko je bil sam selektor, predvsem pa na to, kako si Srečko Katanec predstavlja vodenje državnega nogometnega moštva.

Če si pošten do nogometa, ti ta vse vrne, ste nekoč dejali. To drži tudi v povezavi s trenutno slovensko reprezentanco?

Težko je reči, ker ne vem, kakšne so stvari znotraj. Ta misel pa na splošno zagotovo drži, ne le v športu, ampak tudi na vseh drugih področjih. Govoril bom za mojo reprezentanco, o kateri imam podatke. Videl sem, kakšen je bil motiv pri moji reprezentanci in kako smo rasli v prvi fazi ter tudi, kako je bilo to v drugi fazi. Imam določene podatke, ki so bili drugačni v drugi fazi kot v prvi. Evropsko prvenstvo je bil en motiv, svetovno prvenstvo je bil že drugi.

Katera sta bila ta motiva?

Na evropskem prvenstvu smo bili na precej višji fizični ravni. O tem, kaj je razlog za to, bi lahko naredili celo študijo. Nekaj lahko pove naslednji primer. Ko sem kot igralec iz Partizana prestopil v Stuttgart, so me morali na zdravniškem pregledu ustaviti, ko sem tekel na tekalni stezi. Niso mogli verjeti, da lahko toliko tečem. Šest mesecev kasneje smo delali enak test, jaz pa sem s traku stopil štiri minute prej. Človek je zadovoljen, ko doseže neko raven. Če nisi dolga leta vajen na to raven in če za trenutek pride do zadovoljstva, avtomatično padeš. Če nisi vajen pritiska medijev in publike, pa se zadovoljiš.

Tega pa v Sloveniji nismo vajeni?

Nismo. Ne vem posledica česa je neigranje sedanjih reprezentantov za svoje klube. Možno je, da gre za zadovoljstvo. Vzemimo za primer Iličića. V Italiji je prve štiri mesece blestel, zabijal gole. Sedaj tega ni več. Poudarjam, da govorim na pamet, saj ne poznam situacije in nočem soliti pameti.

Kako to?

To samo on ve. Za to ni nihče kriv. Te stvari moraš razčistiti v sebi. Za nogometaše je pomembno, kako pridejo do določene ravni. Pomembno je, kako velik je preskok iz manj kakovostne evropske lige v serije A. Iličić kakovost zagotovo ima. Toda kakovost in talent sta na tisti ravni zanemarljiva. Tam te pojejo, ker so vsi taki. Do te ravni so prišli z garanjem, razvijali so se v močnejši konkurenci in tako naprej. Naši fantje so bili na svetovnem prvenstvu, sledil je padec. To je jasno. Kakšni so odnosi znotraj ekipe, ne bom komentiral. Bog ne daj. Definitivno pa nihče ne more reči, da so fantje "pravi", ker niso.

Kako ste se vi lotili dela, ko ste prevzeli reprezentanco?

Pred začetkom kvalifikacij smo imeli eno prijateljsko tekmo. Moral sem izvedeti, kaj se dogaja znotraj ekipe. Odločiti se je potrebno, koga želiš imeti v ekipi in koga ne. Kar nekaj tistih, ki so prej igrali, ni bilo več zraven. Selektor mora povleči določene poteze. Seveda včasih zgrešiš. Bistveno je, da se odločiš, sploh če nimaš čas. Sedaj so imeli časa eno leto. Moraš vedeti, kaj lahko od določenega igralca pričakuješ. Potem sledi Sizifovo delo, kajti v Sloveniji imaš 13 ali 14 igralcev, ki lahko igrajo. Če ti niso zdravi in v formi, je problem. Selektor mora le stati za svojimi dejanji. Peljati zgodbo, kot on misli, da je prav. Pa ne govorim sedaj za Stojanovića, temveč na splošno. Selektor ne sme poslušati drugih. Novinarji ne veste, kakšne so stvari znotraj. Novinarji so napisali, zakaj je dal Stojanović proti Švici v igro staro reprezentanco. Potem je dal proti Norveški v igro štiri nove igralce. In je novinar napisal, da ni v redu, ker je zamenjal ekipo, češ, da je selektor plačan za sestavo ekipe, ne novinar.

Kaj ni pokazal, da ne verjame svojim zamislim?

Ne, če v štirih dneh igraš dve tekmi s takšnimi fanti, ki niso pripravljeni, jih moraš zamenjati, ker ne morejo hoditi. Poškodba Birse je verjetno posledica tega. Če telo ni vajeno naporov, gre mišica. Nekdo je napisal, naj da v igro mlade. Če jih bo dal in izgubil, mu bo napisal, zakaj je dal mlade.

Ampak selektor mora verjeti v nekaj in temu slediti, ne glede na to, kaj mi pišemo, mi pa imamo prav tako pravico pisati o tem, mar ne?

Natanko tako, saj medij zato obstaja. Kaj bi rekel v tej situaciji? Po svetovnem prvenstvu je bila evforija, kvalifikacije za EP so šle mimo, Matjaža Keka ni več zraven. Sam je med drugim povedal, da določene stvari niso funkcionirale. Katere so to, nimam pojma. Za mene je bistvo naslednje: že pred kvalifikacijami so se vsi ukvarjali z uvrstitvijo na svetovno prvenstvo. To je narobe. Treba se je ukvarjati z nogometom. Treba je razvijati igro, da boš kompetitiven, da boš navsezadnje tudi všečen publiki. Šele potem na vrsto pride rezultat. Ne vem, kdo je ustvaril pritisk, da se reprezentanca mora uvrstiti na svetovno prvenstvo.

Da je cilj uvrstitev na svetovno prvenstvo, je izjavil predsednik zveze Aleksander Čeferin.

Če je temu tako, je to narobe. Nismo v takem stanju niti nimamo igralcev na tej ravni, da bi lahko zahtevali kaj takega. Uvrstitev na svetovno prvenstvo lahko zahtevajo le velesile. Bili smo v absurdni situaciji, da je bila že prva tekma odločilna. Po prvih dveh tekmah se ne more nič izgubiti. Če zmagaš, je seveda bolje, če izgubiš, pa tudi še ni nič izgubljenega. Kar je neizpodbitno, pa je, da igra ne vliva nobenega optimizma. Ne moreš dati teh igralcev pod pritisk že na prvi tekmi.

Nekaj pritiska so sicer ti igralci vajeni, saj so se uvrstili na svetovno prvenstvo.

Drži, a od tega je tri leta, stvari pa se v nogometu spreminjajo v desetih dnevih.

Nekakšno kakovost morajo imeti.

Kakovost imajo, ampak tisti rezultati so preteklost. V nogometu se potrjuješ iz tedna v teden. Če ti isti nogometaši en mesec ne funkcionirajo tako, kot bi morali, so tukaj že drugi. Pretekli uspehi sedaj niso več noben dejavnik. Nogomet ni kot olimpijske igre, na katerih tekmuješ enkrat na štiri leta. Treba se je potrjevati vseskozi.

Kaj za ekipo pomeni, da v njej ni več Novakovića in Korena?

To so odločitve, ki so jih sprejemali. Zakaj, ne vem.

To je poleg zamenjave selektorja edina sprememba v primerjavi s prejšnjim obdobjem.

Ne bom govoril, kaj bi bilo, če bi bil selektor jaz. Ne vem, kako sta bila domenjena predsednik Aleksander Čeferin in selektor Slaviša Stojanović, kakšna bo komunikacija z mediji o tem, kaj je cilj. Je to predsednik sam rekel? Se Stojanović strinja? Teh zadev ne poznam. Lahko pa rečem, da če bi meni nekdo rekel na začetku kvalifikacij, da moram iti na svetovno prvenstvo, bi mu rekel, naj kar sam poskuša, ker v tem primeru ne ve, kaj je nogomet. Uvrstitev na svetovno prvenstvo je lahko želja, ne pa pogoj za obstanek selektorja na položaju. Selektorja bi morali ocenjevati tudi skozi igro, ne le skozi izide.

Torej lahko enkrat za vedno rečemo, da slovenski nogomet nikoli ne bo tako kakovosten v svetovnem merilu, da bi se lahko zaradi nadpovprečnega znanja reprezentanca vseskozi uvrščala na velika tekmovanja, ampak se sem ter tja lahko uvrsti le ob popolni predanosti?

Zagotovo. Slovenska ekipa mora biti vedno kompaktna, vsi morajo delati. Igra mora funkcionirati, tako da bo cela ekipa skušala tistega, ki je zadolžen za doseganje golov, postaviti v položaj, ko bo lahko zatresel mrežo, ampak tudi ta, ki daje gole, mora delati v obrambi. Pojdite pogledat kvalifikacije za EP 2000. Zakaj smo takrat dobivali tako malo golov? Ker so napadalci sprintali. Ker je Zlatko Zahović sprintal, se metal po tleh, ker je Mladen Rudonja sprintal, ker se je Sašo Udovič pravilno gibal... Če tega ni, tudi pri sedanji reprezentanci ni nobenih možnosti.

Zakaj je to tako težko doseči?

Ker sta pomembna izkušenost in inteligenca igralcev. Med vsemi moštvenimi športi je najtežje voditi nogometno tekmo. Pri košarki lahko trener kadar koli vzame minuto odmora, lahko se med prekinitvijo pogovarja z igralci. Pri nogometu te pa med tekmo nihče ne sliši. Če tekmec postavi drugačno taktiko, kot pričakuješ, je odvisno od inteligence in izkušenosti igralcev, kako bodo reagirali. Seveda obstaja model, kako se obnašaš. Najbolj pomembno pa je, da vseh deset igralcev funkcionira kot eden. Če na primer začne sprintati Matavž, in če za njim ne sprintajo še ostali, je brez pomena, da sprinta tudi on. Potem naj raje vsi stojijo, kar je v današnjem nogometu novost. Chelsea je namreč osvojil ligo prvakov, tako da so nogometaši stali. Z gibanjem daješ tekmecu signal. Ko pa stojiš, tekmec nima signala in ne ve, kaj naj počne.

Slovenski reprezentanci igralcev s karizmo sedaj manjka?

Zagotovo. Ne vem, kako znotraj funkcionirajo. Navzven pa nihče ne more reči, da reprezentanca deluje dobro. Pomembno je, da se ukvarjaš s seboj, ne s tekmecem. Seveda pogledaš tekmo tekmeca, ampak v pripravi taktike se nikoli nisem prilagajal nasprotniku. Če boš igral proti boljšemu od sebe, te bodo v vsakem primeru prisilili, da boš premaknil linije bližje svojemu golu. Kakovost je, da se je Dider Drogba v svojem kazenskem prostoru metal pod noge. S takim moštvenim duhom lahko prideš do rezultata.

Kakšen spomin imate na Stojanovića kot na strokovnjaka, ko sta sodelovala v ZAE?

Tisto je bila druga zgodba. Tega se ne da preslikati na reprezentanco. Zdaj je on pred tablo, on govori, on komunicira, on je pod pritiskom ali pa ni. Če je pod pritiskom, je to povsem v redu. Tudi Hitzfeld je pod pritiskom.

Zlatko Zahović je pred dobrima dvema letoma v intervjuju za Dnevnik dejal, da bi bil pripravljen nekoč vas postaviti za trenerja Maribora. Je to možno?

Ne. Ne vem, kaj bi se moralo zgoditi, da bi se to uresničilo. Nimam pa z Zlatkom nobenih težav. Nisem sprt z njim.

Ste še pripravljeni delati v slovenskem nogometu?

Zelo težko.

Zakaj?

Zaradi nešteto stvari. Rad bi prevzel klub ali reprezentanco, v kateri bi ocenil, da imam kader, s katerim bi lahko dosegel cilje tistega, ki bi me pripeljal. To pomeni, da bi imel dovolj kakovostnih nogometašev na vsakem položaju. Ne pa da poškodba ali dve povsem spremenita ekipo.

Še ni povsem izgubljeno upanje, da bi bili nekoč selektor Slovenije?

Ne verjamem, da bodo v slovenski reprezentanci ti pogoji kdaj izpolnjeni. Zelo težko se lahko zgodi, da bi še kdaj delal v slovenskem nogometu. Z reprezentanco sem bil dvakrat na velikem tekmovanju in ne vem, če lahko v tem spet najdem izziv.

Morda bi našli izziv, če bi v Ljubljani končno zgradili konkurenčen klub.

Zagotovo. Morda je trenutno klubski nogomet celo bolj zanimiv zaradi poteze Michela Platinija, ki je spremenil sistem kvalifikacij za ligo prvakov. Za to mu je treba čestitati.