So najbolj profesionalni neprofesionalci daleč naokoli. So skupina 51 ljudi, ki jim najtežjega izziva ne predstavlja usklajevanje terminov za vaje take množice sicer zaposlenih osebkov, temveč kvečjemu uskladitev prehrane na potovanjih v tujino. O prihajajočih skladbah ne izdajo niti tona. Zadnje leto in pol pod okriljem novega umetniškega vodje Pedra Karlssona ustvarjajo nov, energičen pogovor med njimi in občinstvom. Pogovor, na katerega se občinstvo vedno znova vrača. To so Perpetuum Jazzile.
Ko se je pred slabima dvema letoma od Perpetuuma Jazzile poslovil Tomaž Kozlevčar, so se mnogi spraševali, kako se bo nadaljevala pot takrat izjemno uspešne vokalne skupine. Navsezadnje so skupaj s Kozlevčarjem ustvarjali in na novo pisali povsem enkratno in unikatno popularno glasbo v ritmih jazza več kot enajst let, s priredbo Africe skupine Toto pa so povsem obnoreli malo Slovenijo in širni svet. Velika večina je ob Africi za njih slišala prvič, pa čeprav so kot komorni zbor pod prvotnim imenom Gaudeamus nastali že davnega leta 1983. Perpetuum Jazzile gre naprej - z novim repertoarjem, z razširjenim slogom, ki skladbam iz 80. let dodaja pesmi celo v stilu Lady Gaga, a z enako pozitivno energijo.
Profesionalci, ki to niso
Kakor koli jih obrnemo, je na njih nekaj posebnega. Skupina so, ki jo sestavlja 51 članov, in za katero bi morali reči, da so amaterji in ne profesionalci; a isti trenutek, ko to izgovorite, se sliši kot velika laž. V prvi vrsti so to ljudje z rednimi službami, ki pa jih druži izjemna ljubezen do glasbe, zaradi katere morajo večkrat vzeti dopust. Lani so bili na obsežni turneji po ZDA, letos so bili na Švedskem in na turneji po Makedoniji, saedaj pa se že intenzivno pripravljajo na turnejo šestnajstih koncertov po Nemčiji. Ko se vrnejo, jih čaka Vokalna Xtravaganzza v Cankarjevem domu.
Vodi jih eden najbolj priznanih umetniških vodij vokalnih skupin na svetu, ki so ga povabili v svoje vrste, da bi jih popeljal na novo raven. Nedolgo po Kozlevčarjevem odhodu je na njihovo čelo stopil glasbeni umetnik, vokalist, profesor, aranžer in strokovnjak klasične kompozicije, dolgoletni član svetovno znane a capella skupine The Real Group, Šved Peder Karlsson. Kot zatrjuje, je - z vsem spoštovanjem do preteklega vodje - v skupini nemudoma hotel začeti uvajati spremembe, začenši z njihovo statično pozicijo na odru. "Pa sem si premislil," nam je dejal pred dnevi in dodal, da se pravzaprav ni prav veliko spremenilo. "Pojemo bolje. In pevci se počutijo bolje. Ugotovil sem, da so najboljši točno taki, kot so. Zaljubil sem se v njihovo držo na odru. Ko solisti stopijo iz skupine, med njimi nastane luknja, ki predstavlja prostor, ki ga lahko napolni kdor koli iz občinstva," razloži njihovo neposredno komunikacijo z občinstvom, ki jo je med slovenskimi skupinami težko najti kje drugje.
Perpetuum Jazzile so nam dovolili, da jih obiščemo na eni od njihovih vaj. Oglejte si posnetek:
Energija, ki ne presahne
So zbor, ki to noče biti. "So nenavadno velika vokalna skupina. Ne pustijo mi reči, da so zbor. Ljudje v drugih zborih stojijo z mapami v rokah in gledajo naravnost v vodjo zbora. To se v tem zboru ne dogaja," nam je razložil Karlsson in dodal, da sami vso svojo energijo usmerijo v občinstvo in tudi vanj. To smo opazili tudi sami, saj je med vodenjem skupine nenehno poplesaval.
Naštevajoč vsa nasprotja v skupini postane skorajda očitno, da so si tudi s sedanjim vodjem očitno usojeni. Karlsson je namreč po 26 letih zapustil profesionalno skupino The Real Group, zato da bi imel nekaj več časa za družino in bi se posvetil poučevanju mladih, sedaj pa mu že odrasli Perpetuum Jazzile "pobira" vedno več časa. Ne le to, pripravljen ga je žrtvovati tudi več, če bi skupina sčasoma prišla na raven profesionalnega ukvarjanja z glasbo. Na vprašanje, ali ni prejšnje skupine zapustil ravno zaradi časa in da bi svoje znanje prenesel na mlajši rod, v smehu odgovori le: "No ja, saj so tudi Perpetuum Jazzile še kar mladi."
Uspeh ni bil glavni cilj
Njihovi načrti so trenutno usmerjeni v širjenje na predvsem nemški in pa ameriški trg, nam je zaupal Jan Trost, pevec in predstavnik za stike z javnostjo Perpetuuma Jazzile. Odprti so tudi za vsakršne nove projekte.
Neprofesionalni profesionalizem je očitno tisto, kar skupino žene naprej in vedno višje. Velika večina pevcev in pevk je za profesionalno kariero pripravljena pustiti svojo službo. Kljub temu je razlog za njihov uspeh, s čimer se strinja tudi Karlsson, dejstvo, da niso nikoli hoteli peti zato, da bi uspeli. Zgolj peti so hoteli.
Kljub naštetemu ostaja nesporno dejstvo, da s svojim petjem iz ljudi očitno izvlečejo vso možno pozitivno energijo, jo zvabijo na oder, skupaj s svojo in z energijo svojega vodje pa pomnožijo in vrnejo nazaj, kar najbolje dokazujejo razprodane dvorane po Evropi in ZDA. Morda pa ta fenomen Perpetuuma Jazzile s svojo lastno izkušnjo razloži kar Karlsson: "Ko stopim na oder z njimi in ko Perpetuum Jazzile zapoje, preprosto postanem srečen."
