Čeprav je namestnik predsednika nadzornikov NLB Stephan Wilcke dejal, da je bil Medja imenovan soglasno, so nadzorniki za to dejansko potrebovali kar šest ur. Naši viri trdijo, da je več nadzornikov izrazilo pomisleke nad imenovanjem Medje, a je odločilno vlogo med nadzorniki odigralo finančno ministrstvo oziroma državni sekretar Dejan Krušec. Ta naj bi od svojega kolega Runjaka, ki se je seje udeležil, zahteval, da nadzornikom prenese pričakovanja ministrstva po zamenjavi celotne uprave banke. Runjak naj bi se temu uprl, članom nadzornega sveta pa predstavil le pričakovanje ministrstva, da bo banka poslovala tako, da ne bo prišlo do konverzije pogojno zamenljivih obveznic co-co v kapital banke. Spomnimo, da je država z vplačilom omenjenih obveznic NLB zagotovila 320 milijonov evrov posojila, se pa te v primeru padca temeljnega količnika banke lahko pretvorijo v redne delnice.

Tako Medja kot Brodnjak zdaj čakata na licenco Banke Slovenije, a pri podelitvi te se lahko zaplete. "Banka Slovenije spremlja članke, ki se v zadnjem času pojavljajo v zvezi z gospodom Medjo. V skladu z zakonom o bančništvu mora Banka Slovenije vse informacije, ki jih pridobi pri opravljanju nadzora ali drugih poslov v povezavi s poslovno banko, varovati kot zaupne in jih, razen v zakonsko določenih izjemah, ne sme razkrivati," so v centralni banki pod vodstvom Marka Kranjca odgovorili na naše vprašanje, ali lahko zanikajo, da so bili s strani Unicredit banke, ko je bil Medja še član njene uprave, obveščeni glede njegovega domnevno nezakonitega ravnanja in kako so ukrepali.

Zdaj, ko se je Medja dejansko pojavil v vlogi kandidata za izdajo dovoljenja za predsednika uprave NLB, bo centralna banka njegovo ustreznost za vodenje največje banke v državi verjetno presojala še podrobneje. Še več težav zna imeti Brodnjak, ki mu Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) prav na podlagi poročila Banke Slovenije ni podelila licence za člana uprave Zavarovalnice Triglav. Očitali so mu preveč tvegano poslovanje na banki Bawag, med drugim pri podeljevanju nezavarovanega posojila Istrabenzu v višini 80 milijonov evrov.

Morebiten negativni odgovor Banke Slovenije pa zagotovo ne bi pustil malodušnega ministra za finance Janeza Šušteršiča. Na ministrstvu so včeraj namreč že povedali, da od nove uprave NLB med drugim pričakujejo sodelovanje pri čiščenju bančnega portfelja, zagotavljanju kapitalske ustreznosti banke in podporo vladi pri umiku države iz NLB. Ravno o "skrbeh in nujnosti doseganja zahtevane ravni temeljnega kapitalskega količnika" je ob včerajšnjem obisku nadzornikov banke po trditvah finančnega ministrstva govoril njihov predstavnik. Hkrati so zagotovili, da je ta, potem ko je nadzornikom orisal še načrte ministrstva za sanacijo bančnega sistema, sejo zapustil. A po trditvah naših virov je Krušec, ki se je včeraj sicer udeleževal seje Ecofina, dosegel, da so nadzorniki sprejeli sklep, da morata upravo zapustiti tudi preostala člana uprave NLB, torej Marko Jazbec in David Benedek. Pogoje odhoda bodo dorekli s sporazumom, kakšna bo njegova vsebina, pa še ni znano. Da želi proste roke pri oblikovanju vodstvene ekipe banke, je od nadzornikov po lastnih besedah včeraj zahteval tudi Medja. A ta si je po trditvah naših virov prizadeval, da v banki ostane Benedek, vendar se bo ta moral posloviti na izrecno zahtevo Krušca.

Predstavniki države v nadzornem svetu NLB so se s predstavniki finančnega ministrstva srečevali tudi v preteklosti na posebej za to sklicanih sestankih, nikoli pa se niso predstavniki vlade udeleževali sej nadzornih svetov. Slednje pa postaja očitno nova, sicer dokaj nenavadne praksa korporativnega upravljanja Šušteršičevega ministrstva, saj je bil Krušec po trditvah naših virov prisoten že na ustanovni seji nadzornikov NLB, ko jim je predstavil zahtevo za imenovanje Medje na čelo nadzornega sveta.