Ta servis je namreč v sodelovanju z zavodom Nefiks, ki si prizadeva za več priznavanja neformalno pridobljenih znanj, vzpostavil storitev Moje izkušnje, za katero verjamejo, da bo mladim pomagala pri iskanju zaposlitve. Omogoča jim namreč izpis seznama del, ki so jih opravljali v času študija, števila ur, ki so jih opravili, in kompetenc, ki so jih pridobili s študentskim delom.
Vse manj prehodov iz študentskega dela v zaposlitev
"Podatki izpred dveh let kažejo, da se je polovica študentov, ki so opravljali študentsko delo, nato tudi zaposlila pri istem delodajalcu. Zdaj je takih primerov vse manj, zato želimo mladim pomagati pri dokazovanju izkušenj, pridobljenih s študentskim delom," pravi Tomo Pavlič, direktor e-Študentskega servisa. Prepričan je, da bo ta storitev v pomoč tudi delodajalcem oziroma kadrovikom. V času krize se na vsako odprto delovno mesto prijavi mnogo več kandidatov kot pred leti, zato imajo v podjetjih bistveno več dela s selekcijskim postopkom in seznam izkušenj, pridobljenih s študentskim delom, jim to nalogo lahko precej olajša, pojasnjuje Pavlič.
Delodajalci sicer pri kandidatih za zaposlitev večinoma še vedno najprej preverijo ustreznost formalne izobrazbe, ocenjuje Alenka Blazinšek, vodja projekta Nefiks. "Kljub vsemu mi vedno poudarjamo in tudi naši uporabniki to potrjujejo, da je Nefiks tista utež na tehtnici, ki odločitev, ali boš dobil zaposlitev ali ne, prevesi na tvojo stran.
Če se denimo pojavita dva pravnika z enako formalno izobrazbo in eden od njiju prikaže še, da je eno leto prostovoljno delal pri notarju, da ima opravljen tečaj retorike ali da igra še v gledališki skupini, lahko delodajalec njegove kompetence prepozna kot pomembne za opravljanje razpisanega dela in zaposlitev ponudi njemu," je prednosti zabeleženih neformalnih znanj ponazorila Blazinškova.
Šolski sistem je tog in precej zaprt
Beleženje neformalnega izobraževanja postaja prioriteta tudi drugod po Evropi, k temu pa je pred dnevi pozvala tudi Evropska komisija. A ne gre le za beleženje neformalnega znanja, temveč tudi za vpliv na nacionalne oblikovalce politik, da te izkušnje umestijo v sisteme, kakršen je evropski kvalifikacijski sistem, poudarja Blazinškova. To pomeni, da se študij bolonjske stopnje lahko primerja med različnimi državami in v ta sistem se želi umestiti Nefiks. "Formalni šolski sistem se trudimo prepričati, da bi pri priznavanju izpitov ali kreditnih točk deloma upošteval tudi neformalne izkušnje," pravi Blazinškova, a priznava, da pri tem nemalokrat trčijo ob zid.
Šolski sistem ima namreč po njenih besedah visoko avtonomijo in le od posamezne fakultete je odvisno, ali in koliko jim bodo odprli vrata. Študente namreč pri potrjevanju neformalnega znanja, s katerim bi jim fakulteta lahko priznala del izpita, čaka toliko birokratskega premagovanja ovir, da je zanje bolj preprosto opraviti celoten izpit. "To ni prav, še posebno ker fakultete velikokrat ne ponujajo ustreznega znanja," togemu sistemu nasprotuje Blazinškova, prepričana, da bi bil z vključevanjem neformalnega znanja formalni šolski sistem lahko veliko bolj kakovosten.
Družboslovci bolj kot zaposljivost cenijo akademsko znanje
Fakultete, ki so že same prepoznale svojo vrednost na trgu dela in začutile potrebo po povezovanju z delodajalci, so navadno bolj odprte in informacije o projektih Nefiksa rade prenašajo do študentov. Takšni sta Ekonomska fakulteta in Fakulteta za organizacijske vede. "S fakultetami, ki jih - malo bom kritična - ne skrbi toliko za zaposljivost študentov kot za čisto akademsko znanost, pa imamo velike probleme, saj svojih študentov niti ne želijo obveščati o naših aktivnostih," je povedala Blazinškova. Zaupala nam je, da so to predvsem družboslovne fakultete, s katerih, presenetljivo ali ne, prihajajo najmanj zaposljivi diplomanti, zato si v Nefiksu želijo, da bi bile te fakultete bolj odprte za znanje iz prakse.
