Seveda bi raje videl, da bi ljudje prebrali mojo knjigo, kot gledali film, vendar če je film dobra rekreacija knjižne vsebine, se nimam kaj pritoževati. Zavedam se namreč, da živimo v vizualnem svetu in dokler gledamo na zaslonih dobre vsebine, v mislih seveda nimam Spidermana 8 in Batmana 7, je vse lepo in prav. Po drugi strani gre trend v kratka sporočila, predstavljajte si, manj kot dvesto znakov - vsak dan nov kos zgodbe, kot je to po svoje časopisni feljton. Seveda bom sledil trendu, če bo treba. Kot avtor se enostavno moraš zavedati, da je treba slediti trendu. In ta pač narekuje, da je medij sam sporočilo. Napačno je mišljenje, da je vse v sporočilu. Včasih je pomembnejši medij. Seveda ne pravim, da bi morali odslej pisati le twitter-romane in SMS-novele, za zdaj govorim o tem, kako bi skozi SMS in twitter ljudje, ki ne marajo knjig, morda dobili približno predstavo, kaj roman sploh je. Če jim ga namreč prezentiramo v "njihovi" obliki, jih morda ne bomo trajnostno izgubili kot bralce. Bodimo realni, nekateri tiskane knjige pač nikoli (več) ne bodo vzeli v roke.
...
Vsak recimo zapiše novo twitter sporočilo, povezan val sporočil pa je roman - tako bo nekoč, verjamem. A danes v to še nisem pripravljen vstopiti, zagotovo ne. Vendarle pa sem prepričan, da je to usoda, ki bo doletela vsaj nefikcijska besedila. Predstavljajte si, da pišete knjigo o Osami bin Ladnu. Jo objavite. A čez pet dni umre. In kaj potem? Moderna oblika knjige bi dopuščala, da jo dopolnite, spremenite. In zadeva je rešena.
Večer
