Jošt Bukovec
Resda je v začetku meseca po Sloveniji končno padlo nekaj dežja, a bodo posledice letošnje suše, ki je bila ena najhujših v zadnjih letih, dolgoročne. Tokratno sušo lahko primerjamo celo s tisto v letu 2003, ko je trajala od marca do septembra. Devet let kasneje smo tako ponovno soočeni s katastrofo, ki pa se ne kaže le v kmetijstvu in omejeni preskrbi z vodo. Sušo čutijo tudi divje živali, ki sicer niso tako odvisne od vode za pitje, temveč jih najbolj prizadene slaba letina gozdnih plodov in posušeno rastje.
Vpliv suše na divje živali je večplasten pojav, ki ni omejen zgolj na dehidracijo. Poletni meseci so namreč priprava na zimski čas, ko je ob skromnih virih energije zaloga tolšče ključna za preživetje. V teoriji naj bi živali v toplejših mesecih ustvarile dovolj tolšče, da ta zadostuje za dobre tri mesece zime. Posušeni travniki, slaba letina želoda in žira ter prizadete poljščine so postavili divjad v nezavidljiv položaj.
Poletje je priprava na zimo
Lovski strokovnjak Blaž Krže opozarja na nepopravljive posledice, ki jih sušno poletje na več ravneh prizadene srnjadi: "Ker ni dovolj rastlinja za njihovo prehrano, imajo tudi srne manj mleka za letošnji zarod. V času po prsku je vse namenjeno pripravam na zimo. Pri srnah poznamo odloženo implantacijo, kar pomeni, da se zarodek začne razvijati šele januarja, torej več mesecev po oploditvi. V najtežjih razmerah zato srna potrebuje precej hrane, v nasprotnem primeru pa s plodom pričakata pomlad v izredno slabi kondiciji, sicer pa lahko srna iz golega preživetja plod tudi zavrže in reši vsaj svoje življenje." Boj proti suši je zahteven izziv, pri čemer tudi Krže bolj kot na zalaganje napajališč z vodo poudarja vzdrževanje jesenskih krmnih njiv, na katerih raste dovolj sočnega rastlinja. "Za takšne potrebe se je kot zelo primeren izkazal krmni listnati ohrovt, ki ga pri nas nekateri kmetje za krmo gojijo predvsem na Štajerskem. Lovske družine bi morale poiskati nekaj manjših njiv, da bi čez lovišče postavile mozaik takšnih krmišč. Ta so jeseni pomembna predvsem za srnjad, saj je to teritorialna žival, ki tudi ne pozna tipičnega prehranskega preseljevanja," še opozarja Krže.
Voda za nesrečno divjad
Boštjan Pokorny z Lovske zveze Slovenije, sicer tudi vodja Oddelka za okoljske in ekološke raziskave velenjskega podjetja ERICo, se strinja z ocenami, da letošnje razmere za divjad niso običajne: "Terensko zbrani podatki sicer ne kažejo na obsežno krizo, vendar pa so sploh v obalni in kraški regiji živali še močneje izpostavljene pomanjkanju padavin. Vode kot take večina živali ne pije, saj zadosti tekočine dobijo prek jutranje rose in hrane, zaradi česar lahko v takšnih razmerah pride do povečanega objedanja svežih poganjkov in s tem večje škode na kmetijskih površinah." Razmere na Krasu dobro pozna Edvard Morvai, starešina Lovske družine Tabor Sežana, kjer v poletnih mesecih že več let z vodo zalagajo napajališča. V letošnjem avgustu so s pomočjo gasilcev in pridnih delovnih rok v lovišče znosili več kot sto kubičnih metrov vode. Napajališča najpogosteje obiskujejo divji prašiči pa tudi srnjad in ptice vedo, kje najti vodo. "Na osemintrideset napajališč smo vodo vozili z gasilskimi cisternami ali traktorji, na najteže dostopna mesta tudi ročno v tridesetlitrskih posodah," pojasnjuje Morvai. Hkrati priznava, da je voda predvsem kratkoročna rešitev trenutnega pomanjkanja padavin. Sežanski lovci kljub poletnim akcijam oskrbe z vodo jeseni ne počivajo in v lovišču vzdržujejo več krmnih njiv.
Napovedovanje je težavno
"Imeli smo dve ekstremni leti - lani izjemen obrod gozdnih plodov, sedaj pa druga skrajnost, suša," ocenjuje splošno stanje Boštjan Pokorny. Previdno nadaljuje: "Takšne razmere lahko vplivajo na populacijsko dinamiko, saj moramo vedeti, da so šle srne v prsk kondicijsko izredno dobro pripravljene, zaradi česar so tudi danes glede na razmere v precej dobri telesni kondiciji. Ne upam si napovedati, kaj bi pomenilo nadaljevanje suše, jesensko pomanjkanje hrane ali morebitna huda zima. Možno je vse. Sredi devetdesetih let smo imeli po nekaj sušnih poletjih močan upad v populaciji srnjadi. Zdaj je čas, da ukrepamo in po svojih zmožnostih pomagamo vsem divjim živalim, kasneje pa bo treba ugotoviti stanje na terenu in mu prilagoditi naše naslednje korake."
