Kako delujejo varne točke

V praksi varna točka deluje tako: otrok v težavah opazi belo-modro nalepko in se vanjo zateče. Če je to cvetličarna, je tam cvetličarka, ki je usposobljena tudi za pomoč otrokom. "Pozorna je na otroka, ki se zateče k njej, ga nagovori in poskuša ugotoviti, v kakšni težavi se je znašel." Ključen namen varnih točk je ugotoviti, ali lahko težavo uslužbenec reši sam ali je nujna strokovna pomoč. Prostovoljec v tem primeru ve, kako ukrepati in kateri strokovni službi posredovati določeno težavo.

Otavnikova je pojasnila, da v ta namen pripravljajo izobraževanja, kjer prostovoljce seznanijo z različnimi situacijami in z znaki, na katere naj bodo pozorni, če k njim zateče otrok. V praktičnem delu prek igre vlog te situacije odigrajo. "Tudi za nas je to odličen trening. Vsak odigra po svoje, zgodba se zapelje v neke čisto nove scenarije, vsi pa se iz tega zelo veliko naučimo."

Najpogosteje pridejo zaradi nasilja med vrstniki

Unicef Slovenije sicer že od leta 2003 po slovenskih občinah vzpostavlja varne točke. V Ljubljani se nahajajo v vseh četrtnih skupnostih, kmalu pa bo zaživela stota varna točka. V 21 mestih po državi jih je več kot tristo, v njih pa dela več kot 800 prostovoljcev. Zadnji mesti, kamor so se varne točke razširile, sta Idrija in Šentjur, za jeseni pa v Unicefu Slovenije pripravljajo tudi odprtje mreže varnih točk v Kopru.

Varne točke se nahajajo ob šolskih poteh, saj se po besedah izvršnega direktorja Unicefa Slovenije Tomaža Bergoča medvrstniško nasilje največkrat dogaja na poti v šolo. "To je takrat, ko je nadzor odraslih najmanjši. Pogosto pride do odtujitve mobilnih telefonov, denarnic ali kakšnega zbadanja," je dejala Otavnikova. Pojasnila je, da otroci varne točke najpogosteje obiščejo prav zaradi medvrstniškega nasilja.

Od hujših primerov do prijetnejših obiskov

V letošnjem letu so zabeležili 41 težjih primerov, ko so morali posredovati policija ali center za socialno delo oziroma so otroka namestili celo v krizni center. Imeli so primer suma spolne zlorabe, pa otroka, ki je taval po mestu in si ni upal vrniti domov. V takšnih zgodbah vključijo strokovnjake, ki prevzamejo primer. "Vseh obiskov je mnogo več. Predvsem tistih bolj radovedne narave, ki jih posamezne varne točke ne beležijo. Nekateri so tudi prijetni, ko pridejo otroci pokazat spričevalo, se pohvalit. Včasih pridejo s kakšno ljubezensko težavo. Določene varne točke so vzpostavile z otroki tako dobre odnose, da z njimi rešujejo domače naloge."

Varna točka mora imeti vsaj kakšen stol, še bolje pa prostor, kamor se lahko otrok umakne in kjer se lahko uslužbenec z njim pogovori. Ključna pri varnih točkah je povezanost različnih akterjev, od strokovnih akterjev do javnih prostorov, ki po svoji osnovni namembnosti niso namenjeni nudenju pomoči. "S tem otroku ponudimo, da se zateče na mesto, kjer ni takoj vidno, da je iskal pomoč," razloži Otavnikova. "Nekdo, ki mu je nerodno in nima poguma ali ne želi, da bi drugi vedeli, da je v stiski, lažje vstopi v cvetličarno kot v kakšno posebno ustanovo."

Najpogosteje v varnih točkah otroci med 10. in 14. letom starosti

"Če otrok ne bomo nenehno opozarjali, kaj vse jim je na voljo, ne bodo uporabljali ne varnih točk ne anonimnih telefonov. Cilj vseh nas, ki skrbimo za zaščito otrokovih pravic je, da otrokom čim bolj približamo kanale pomoči, kamor se lahko obrnejo," je povedala Otavnikova in dodala, da je pri tem ključna medsebojna pomoč.

V varne točke se zateče največ otrok med 10. in 14. letom starosti. Pomoč tako najpogosteje iščejo osnovnošolci, pa tudi dijaki, ki gredo od doma v večja mesta. "To sta posebej ranljivi skupini," je še povedala Otavnikova.