Unicef Slovenije sicer že od leta 2003 po slovenskih občinah vzpostavlja varne točke. V Ljubljani se nahajajo v vseh četrtnih skupnosti, kmalu pa bo zaživela stota varna točka. V 21 mestih po državi je več kot tristo varnih točk, v njih pa deluje več kot 800 prostovoljcev, ki so opravili tudi posebno izobraževanje. "Izobražujemo jih, do kje lahko pomagajo sami, kdaj pa je nujno vključiti strokovno pomoč," pojasnjuje Alja Otavnik.
Varne točke se nahajajo ob šolskih poteh, saj se po besedah izvršnega direktorja Unicefa Slovenije Tomaža Bergoča medvrstniško nasilje največkrat dogaja na poti v šolo. "To je takrat, ko je nadzor odraslih najmanjši. Pogosto pride do odtujitve mobilnih telefonov, denarnic ali kakšnega zbadanja," je dejala Otavnikova. Pojasnila je, da otroci varne točke najpogosteje obiščejo prav zaradi medvrstniškega nasilja. Prostovoljec v tem primeru ve, kako ukrepati in kateri strokovni službi posredovati določeno težavo.
V letošnjem letu so zabeležili 41 težjih primerov, ko so morali posredovati policija, center za socialno delo ali so otroka namestili celo v krizni center. "Obstajajo pa tudi prijetni obiski, ko pridejo otroci pokazat spričevalo, se pohvalit. Včasih pridejo s kakšno ljubezensko težavo. Določene varne točke so vzpostavile z otroki tako dobre odnose, da z njimi rešujejo domače naloge."
V varne točke se zateče največ otrok med 10 in 14 letom starosti. Pomoč tako najpogosteje iščejo osnovnošolci, pa tudi dijaki, ki gredo od doma v večja mesta. "To sta posebej ranljivi skupini," pove Otavnikova.
Zadnji mesti, kamor so se varne točke razširile, sta Idrija in Šentjur, za jeseni pa v Unicefu Slovenije pripravljajo tudi odprtje mreže varnih točk v Kopru.
