Cepljenje: nič ni jasno - ne kdaj ne s katerim cepivom

Ob neusmiljenem boju farmacevtskih družb za to naročilo, ob katerem o njem znova odloča državna revizijska komisija, ni namreč jasno še nič - ne s katerim cepivom bodo cepili ne kdaj se bo cepljenje začelo. Medtem se odpirajo nova vprašanja o samem cepljenju. Na račun zmanjšanja števila odmerkov bi se lahko v prihodnje denimo močno pocenilo. Na "čakalnem seznamu" za financiranje je medtem več drugih cepljenj, na primer za klopni meningoencefalitis. Za to boleznijo v Sloveniji zboli od 200 do 500 ljudi na leto, cepljenje pa je za marsikoga predrago.

Tudi pri prostovoljnem cepljenju proti HPV, ki je za šestošolke v Sloveniji že brezplačno, je kar nekaj težav. Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni opozarja na prenizko precepljenost deklic s cepivom proti HPV, ki povzroča raka materničnega vratu, v državah EU. V Sloveniji je v zadnjem času več kot polovična, je spomnila prim. doc. dr. Alenka Kraigher z Inštituta za varovanje zdravja. Po njenem to ni slab rezultat, skrbi pa jo, da bi se precepljenost zmanjšala zaradi zamika, ki ga lahko prinesejo težave pri naročanju cepiva. Cepljenje bi se namreč moralo začeti s sistematskimi pregledi, ki pa so ponekod že takoj na začetku šolskega leta. "Sprašujem se tudi, kdo bo odgovoren za dodatne stroške, ki jih bodo zamude prinesle," je kritična do skupno štirih revizijskih zahtevkov farmacevtskih družb GlaxoSmithKline in Merck Sharp & Dohme. Druga ovira, ki pa je že do zdaj vplivala na nižjo precepljenost, je pomanjkanje denarja za širšo kampanjo ozaveščanja. Velika Britanija je več kot 80-odstotno precepljenost v ciljni starostni skupini dosegla s kampanjo, v katero je država vložila na milijone funtov, je opozorila Kraigherjeva.

Med učinkovitostjo cepljenja proti HPV z enim ali dvema na eni ter cepljenja s tremi odmerki na drugi strani ni bistvene razlike, je pokazala klinična študija. Nanjo je opozoril tudi Evropski center za nadzor in preprečevanje bolezni, a smernic glede števila odmerkov za zdaj še niso spremenili. Zakaj pa niso že na začetku začeli cepiti z enim odmerkom? Kraigherjeva pojasnjuje, da je tak razvoj dogodkov, kot se obeta pri cepivu proti HPV, pogost. "Tega ni mogoče takoj predvideti, število odmerkov pa se spreminja na osnovi mnogih študij. Načeloma so odmerki pri cepljenju proti virusnim okužbam trije: drugi dvigne nivo zaščite, tretji pa zagotovi dolgotrajno zaščito. Ko cepljenje v realnem življenju poteka dlje časa, se lahko izkaže, da je zaščita dovolj velika že po enem ali dveh odmerkih."

Dokončnega odgovora na vprašanje, ali bodo ob cepljenju in posledičnem zmanjšanju okuženosti žensk z virusoma HPV 16 in 18, ki sta glavna povzročitelja raka materničnega vratu, postali pogostejši drugi virusi HPV, še ni. Vsi virusi HPV ne povzročajo vidnih bolezenskih znakov, je spomnila Kraigherjeva: "Če se bodo sčasoma pojavili novi invazivni genotipi, bo treba cepiti s spremenjenim cepivom".

Mnenja glede množičnega cepljenja dečkov pa so za zdaj deljena. Za široko cepljenje dečkov so se na primer odločili v sosednji Avstriji, kjer pa je plačljivo. "Tudi v Sloveniji se lahko dečki cepijo samoplačniško. Cepljenje moških je smiselno zaradi preprečevanja rakov, kot je rak penisa, ki jih povzročajo ti virusi, pa tudi za to, da bi se okužb hitreje znebili," je poudarila. Z vidika prebivalstva in stroškov je res smiselno, da se država usmeri v precepljenost žensk, je poudarila Kraigherjeva, z vidika enakih možnosti pa bi bilo prav, da bi brezplačno cepili tudi dečke.

Na čakalnem seznamu za financiranje je medtem še več cepljenj, ki pa niso bila deležna enake civilnodružbene in politične podpore kot pred nekaj leti cepljenje proti HPV (slednje se je znašlo celo v koalicijski pogodbi Pahorjeve vlade). Na IVZ so na primer že pred šestimi leti predlagali uvedbo brezplačnega cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu za otroke. "V Sloveniji je način življenja tak, da imamo veliko stika z gozdom, v velikem delu Slovenije pa so klopi okuženi. Predlog je bil po naši oceni dobro utemeljen, a kljub temu zavrnjen, češ da bi ga morali bolj podkrepiti z ekonomsko analizo," je pojasnila Kraigherjeva. Na vrhu prioritet je tudi uvajanje brezplačnega cepljenja proti pnevmokoknim okužbam, ki lahko pripeljejo do pljučnice, meningitisa in vnetja srednjega ušesa. Čeprav so vlogo za to cepljenje dali že pred letom, zdravstveni svet o njej za zdaj še ni odločil, je pojasnila Kraigherjeva.

Države se o financiranju posameznega cepljenja odločajo glede na število obolelih in stroške, ki so povezani z njihovim zdravljenjem, je spomnil imunolog prof. dr. Alojz Ihan z ljubljanske medicinske fakultete. Tako ugotavljajo ekonomsko upravičenost cepljenja, farmakoekonomske študije, na katere se naslanjajo, pa nasprotno ne upoštevajo vidika dostopnosti. Razkorak med številom ljudi, ki bi se radi cepili, in ljudmi, ki se za to odločijo, je zaradi cene velik pri klopnem memingoencefalitisu, predvideva Ihan. Za to boleznijo je samo v ljubljanski zdravstveni regiji v zadnjem desetletju zbolelo povprečno 93 ljudi na leto, osnovni trije odmerki (brez poživitvenih) pa stanejo okoli 100 evrov, kar je za nekatere ljudi previsok znesek.

"Če izhajamo iz tega, da zdravje ne bi smelo biti odvisno od denarja, ki ga ima posameznik, bi bilo smiselno vsaj delno financirati prav to cepljenje. Nekatere študije kažejo, da so ljudje za cepljenje zase pripravljeni samoplačniško odšteti okoli 60 evrov, za otroke pa 100 evrov. Zlasti v krajih, kjer na primer v kratkem času zbolijo po trije ljudje, se ljudje želijo cepiti, a si vsi tega ne morejo privoščiti," ugotavlja. Tudi občine, kjer za klopnim meningoencefalitisom oboleva več ljudi, pa bi lahko po Ihanovih besedah razmislile o delnem plačilu tega cepiva prebivalcem.

Delno financiranje cepiva bi lahko po njegovem ljudi bolje pripravilo na samostojno in odgovorno razmišljanje o cepljenju. Tudi današnja obvezna cepljenja otrok bodo morda nekoč v prihodnosti neobvezna - ko se bo to zgodilo, bo odzivnost nekaj časa najbrž nizka, dokler ne bo nekaj smrtnih primerov zaradi bolezni, ki jih je mogoče preprečiti. Takšen scenarij napoveduje tudi današnja nizka precepljenost prebivalstva pri neobveznih cepljenjih, meni Ihan. Da ljudje prostovoljnih cepljenj ne jemljejo enako resno, se po njegovem kaže tudi v primeru odziva na brezplačno cepljenje deklic proti HPV. "Danes prevladuje miselnost, da nečesa ni treba narediti, če tega ni predpisala država. Prav je, da bi se ljudje naučili sami računati, ali se jim nekaj splača," opaža Ihan.