Primere slabih kreditov je treba pregledati, a to ni glavni namen, poglavitno je, da se povrne zaupanje v banke, je poudaril Šušteršič. Ob tem je ob robu današnje okrogle mize Združenja bank Slovenije o varčevalnih ukrepih v Ljubljani zavrnil strahove, da bi vsakogar, ki bi odobril kredit v kakšni banki, skušali kriminalizirati.
"To se tako ne dela"
"To se tako ne dela," je menil in dodal, da finančno ministrstvo in pristojni organi delajo vse, da bi ugotovili, v katerih primerih pa gre za "neke malverzacije, ki jih je možno preganjati po kazenski in gospodarski zakonodaji".
V zaupnem poročilu Banke Slovenije o slabih kreditih v slovenskih bankah v skupnem znesku 2,6 milijarde evrov, katerega vsebina je te dni prišla v javnost, ni govora o nepravilnosti, temveč samo ugotavlja obseg slabih terjatev, pa je pojasnil guverner Banke Slovenije Marko Kranjec. "Če je kdo v tem videl indice neustreznih ravnanj in kaznivih dejanj, potem je pač tako razumel, a tega v poročilu ni," je zatrdil.
Skrivnostna pot skrivnostnega poročila od Marka Kranjca do javnosti
Kranjec sicer pravi, da so najboljši krediti tisti, ki niso zavarovani. Če ocenite in ste prepričani, da je podjetje sposobno odplačati kredit, potem ne potrebujete nobenega zavarovanja, je prepričan. "Če so banke ustrezno ocenjevale kreditno sposobnost v trenutku, ko je bilo posojilo odobreno, potem ne vidim problema, da ni bilo zavarovano," je dodal.
Banke se v začetku krize niso dovolj hitro in ustrezno odzvale
Banka Slovenije in tudi večina centralnih bank se po Šušteršičevih besedah v začetku krize niso dovolj hitro in ustrezno odzvale, a v zadnjem času se praksa nadzora izboljšuje.
Za ureditev razmer v bankah je finančni minister napovedal predlog zakona za konsolidacijo bank. Pripravljen bo v tednu ali dveh, z njim pa se bodo slabe terjatve bank prenesle na novoustanovljeno družbo za upravljanje slabih terjatev. Ta družba pod neposrednim nadzorom države bo prevzete terjatve plačala z obveznicami, za katere bo jamčila država. Celoten strošek povečanja javnega dolga je Šušteršič ocenil na največ eno milijardo evrov.
Po predlogu se bo na novo družno preneslo slabe terjatve tistih bank, katerih težave bi pomenile težave za celoten bančni sistem. Za koliko bank naj bi šlo, Šušteršič še ni znal oceniti, a je napovedal, da ta proces zagotovo ne bo prostovoljen. "Ocenili smo, da je ta proces potreben, da se povrne zaupanje v bančni sistem," je pojasnil.
Direktor Združenja bank Slovenije France Arhar pa je ocenil, da zaupanje do bank obstaja; to dokazujejo številke o depozitih. Tudi on je prepričan, da je treba kazniva dejanja preganjati, vendar nasprotuje pogromu.
Po očiščenju bank slabih terjatev je predvidena njihova dokapitalizacija, ki si je Šušteršič želi s strani zasebnih vlagateljev. "To vidimo tudi kot enega od načinov povrnitve stroškov iz javnih financ," je dejal.
