Komisija preiskavo izvaja na treh področjih. Gre za vprašanja, ali je Gazprom oviral prost pretok plina čez države EU, ali je s svojim delovanjem preprečeval odločanje za alternativne ponudnike plina in ali je uveljavljal nepoštene cene, vezane na gibanje cen nafte.

Iz Gazproma so včeraj sporočili, da uradnega sporočila s strani evropske komisije o začeti preiskavi še niso dobili, in ponovili pojasnila Bruslja, da začetek preiskave še ne pomeni, da je do nepravilnosti tudi prišlo. V ruskem gigantu zagotavljajo, da pri svojem delovanju po Evropi natančno sledijo vsem mednarodnim in nacionalnim zakonodajnim določilom in da je njihovo delovanje na trgu EU popolnoma skladno z ravnanjem drugih proizvajalcev in izvoznikov plina.

Marlene Holzer, tiskovna predstavnica komisarja za energijo Güntherja Oettingerja, je včeraj sicer zatrdila, da je EU letos bolje pripravljena na morebitno ponovitev plinske krize iz leta 2009, ko je zaradi sporov med Ukrajino in Rusijo prišlo do do motenj v dobavi plina v nekatere članice Unije. Prišlo je namreč do izboljšav plinskega omrežja, obenem pa morajo članice EU zagotavljati plinske rezerve za najmanj 30 dni.

Holzerjeva se je dotaknila tudi dvostranskih pogodb med Gazpromom in posameznimi članicami povezave ali evropskimi energetskimi družbami. Zatrdila je, da morajo te ustrezati pravilom evropske energetske zakonodaje. Ta med drugim določa, da je cena plina iz enega omrežja za vse enaka, brez popustov za določene uporabnike. V nasprotnem primeru grozijo novi postopki Bruslja. EU sicer uvozi približno 80 odstotkov vsega zemeljskega plina, ki ga potrebuje, od tega tretjina pride iz Rusije, ki je v preteklosti že narekovala pogoje uvoza. Z gradnjo plinovodov Severni in Južni tok se bo ta energetska vezanost na Rusijo kljub najdbam tako imenovanega plina iz skrilavcev in uvozu utekočinjenega zemeljskega plina še okrepila.

V Sloveniji sta junija letos prvi mož Gazproma Aleksej Miller in direktor družbe Plinovodi Marjan Eberlinc izmenjala dokumente o slovenskem delu projekta Južni tok, s čimer sta tudi ustvarila pravno podlago za implementacijo projekta, podpisala pa sta tudi pogodbo o ustanovitvi skupnega podjetja Južni tok Slovenija. Med drugim je prvi mož Gazproma napovedal, da bodo skupaj s slovenskimi partnerji novembra podali dokončno odločitev glede investicije. Že decembra pa bodo začeli gradnjo Južnega toka. V prvi fazi bodo začeli gradnjo inštalacij ob ruskem delu Črnega morja.

Kot je poudaril Miller, je Gazprom vseskozi podpiral potek trase Južnega toka skozi Slovenijo do Italije. Krak skozi Slovenijo pa bo dobavljal plin tudi za slovensko porabo. Gazprom Sloveniji na leto dobavi nekaj več kot pol milijarde kubičnih metrov plina, kar je približno polovica letne slovenske porabe plina.

Naša država 55 odstotkov plina uvozi iz Rusije, 35 odstotkov iz Alžirije, preostalo kupimo v Evropi. Največji dobavitelj zemeljskega plina Geoplin svoje zaloge skladišči v Avstriji in na Hrvaškem. Geoplin ima tam zakupljeni dve skladišči, ki jih poleti polnijo tudi za zimsko zalogo.

V Gazpromu so prepričani, da se bo količina ruskega zemeljskega plina v Sloveniji povečala, tudi zato, ker trenutno skupaj s slovenskim ministrstvom, pristojnim za energetiko in plin, iščejo možnosti za sodelovanje in ustanavljanje mešanih, rusko-slovenskih podjetij, je še navedel Miller. Rusi naj bi bili zainteresirani tudi za gradnjo plinskih elektrarn v Sloveniji.