"Preganjanje gospodarskega kriminala poteka že od začetka samostojne Slovenije, s tem da v začetku nismo imeli zakonodaje, ki bi bila usklajena z novim sistemom, ki je veljal v državi," je za Dnevnik.si povedal Dobovšek in dodal: "Zakonodaja s področja (pregona, op. a.) gospodarskega kriminala ni sledila razvoju gospodarstva, z vstopom v Evropsko unijo pa smo to sicer nekako popravili. V tem času nadzorne insituticije niso opravile svoje vloge, pravega nazdora ni bilo. Tisti, ki so zakonodajo kreirali, so zamudili trenutek, ko bi spremembe lahko pravočasno implementirali," je še pripomnil.
"Veliko znakov kaznivih dejanj ni bilo dokazanih"
Sodišče je Bineta Kordeža obsodilo na pet let zapora in 39.504 evre kazni. Milan Jelovčan je bil obsojen na dve leti zapora in 19.943 evrov kazni, Brglez in Krašovčeva pa na leto in pol dni zapora ter plačilo 16.460 evrov kazni.
Nekdanji član Komisije za preprečevanje korupcije meni, da so v neki meri nekateri že odgovarjali, drugi pa bodo v prihodnosti. "Ker smo imeli v kazenskih postopkih preveč zadev naenkrat in neustrezno zakonodajo, veliko znakov kaznivih dejanj ni bilo dokazanih, sodišče pa je moralo sodbe oprostiti," razlaga Dobovšek.
"Šlo je za to, da smo se odločili za neko obliko privatizacije, ki je imela v mnogih primerih znake kaznivih dejanj. Ključno vlogo so odigrale tudi banke, ki so s kadrovanjem in pomanjkljivim nadzorom dopustile, da je prišlo do teh oškodovanj," meni profesor za področje kriminalistike in dodaja: "Ključno bi bilo, če bi takrat obstajal nazdor nad finančnimi tokovi. Ta nadzor pa še vedno ne poteka v tolikšni meri, da bi lahko sledili finančnim tokovom predvsem v tujino in davčne oaze," še meni.
"Ključno je bilo kadrovanje ljudi, ki so morali usluge vračati s takšnimi ali drugačnimi ugodnostmi"
Dobovšek je poudarja, da sta policija in tožilstvo pristojna le za tiste najhujše primere, vse drugo pa bi morali preganjati nadzorni mehanizmi in finančne institucije. Po njegovem pregon gospodarskega kriminala ne more potekati samo v okviru notranjega ministrstva. "Ključno je bilo kadrovanje ljudi na določene vodstvene položaje, ki so morali usluge vračati s takšnimi ali drugačnimi ugodnostmi," še opozarja Dobovšek.
