A prag je postavljen tako nizko (povprečni mesečni dohodek na osebo mora biti nižji od 42 odstotkov neto povprečne plače), da so ga v družini presegli. Malico za deklico, ki stane 80 centov na dan, bodo starši morali v celoti plačati, šolskega kosila si verjetno družina ne bo mogla privoščiti.

Dogaja se, da starši otroke, ki so v podaljšanem bivanju, odjavljajo od šolskega kosila, opaža pomočnica ravnatelja v osnovni šoli Danila Lokarja Ajdovščina Kristina Valič. To pomeni, da je njihov edini obrok v šoli malica ob 9.30, vse do odhoda domov (v podaljšanem bivanju so lahko do 16.30) pa so lačni. Tudi doma nekateri učenci ne dobijo toplega obroka, je Valičeva razbrala iz pogovorov. »Marsikje jim je na voljo samo kruh ali sendviči,« pravi. »Mislim, da bi se morali varčevanja lotiti drugje,« dodaja.

Prvi šok bodo položnice

Natančnih podatkov o tem, koliko otrok bo imelo v letošnjem šolskem letu subvencionirano šolsko malico, saj so subvencije na voljo le za socialno najšibkejše, še ni. Starši namreč posebne vloge za subvencijo še vedno lahko oddajo na centrih za socialno delo. A po do zdaj zbranih podatkih v šolah ugotavljajo, da bo otrok, ki bodo v šoli malicali brezplačno, precej manj kot lani. Popolnoma brezplačno malico je imelo lani po podatkih ministrstva za izobraževanje skoraj 27 odstotkov učencev in slabih 22 odstotkov dijakov, trije odstotki dijakov manj so imeli malico delno dodatno subvencionirano.

Lani je splošna subvencija za malico pripadala vsem učencem in dijakom, ki so se na malico prijavili. Znašala je dve tretjini cene malice. Dodatno subvencijo za malico so lahko dobili tisti učenci in dijaki, ki so zanjo zaprosili. Cena malice v osnovni šoli je znašala 0,80 evra, splošna subvencija 0,50 evra in dodatna subvencija 0,30 evra. V srednjih šolah je malica stala 2,42 evra, vsem je pripadala splošna subvencija v višini 1,6 evra, dodatna pa 0,82 evra oziroma 0,41 evra. Letos pa morajo starši, če jim center za socialno delo ni izdal odločbe o brezplačni malici, za osnovnošolsko malico odšteti vseh 80 centov na dan, za srednješolsko pa 2,42 evra.

Tudi v osnovni šoli Murska Sobota se bojijo, da bo učencev, ki bodo malicali brezplačno, precej manj kot lani, čeprav je stanje v njihovem okolju skrb zbujajoče, pravi pomočnica ravnateljice Suzana Tivadar. »Mnogi starši so ostali brez dela, novih delovnih mest ni in veliko družin je v težavah,« pravi. Starše v šoli sicer seznanjajo s spremembami, a verjetno se jih bodo mnogi začeli zavedati šele, ko bodo v poštne nabiralnike dobili prve položnice.

Ukinili delovne zvezke

Kako to, da bo letos ob subvencijo toliko otrok? Po pogovorih je Valičeva ugotovila, da so odločilnega pomena pri preseganju cenzusa za subvencijo šolske malice predvsem otroški dodatki, ki so v manj premožnih družinah praviloma višji in se vštevajo v dohodke. Prav tako mnoge družine živijo v hišah, ki presegajo kvadraturo z novo socialno zakonodajo določenega primernega bivališča, kar se jim pri izračunu šteje kot dodatno premoženje.

V šolah bodo tistim, za katere bo strošek prevelik, poskušali pomagati z denarjem, ki ga, tudi s pomočjo dobrodelnih akcij učencev, zbirajo v šolskem skladu. Prvotno je sicer namenjen zagotavljanju šole v naravi tistim učencem, ki bi sicer ostali doma. A tudi takšne dejavnosti so v ajdovski šoli močno skrčili, da ne bi dodatno denarno bremenili staršev. Celo precej delovnih zvezkov so črtali s seznama obveznih nakupov, saj jih starši v okolju, kjer podjetja propadajo drugo za drugim, ne bi mogli kupiti. Namesto njih bodo pogosteje uporabljali interna gradiva, ki so jih pripravili učitelji, pojasnjuje Valičeva.

Še bolj bodo šolske malice udarile po žepu družine srednješolcev, saj bodo za malico morali odšteti polnih 2,42 evra na dan. Dijaki, ki jih je prav pretekli sistem šolskih malic spodbudil k zdravemu prehranjevanju, bodo verjetno posegali po cenejših in manj zdravih jedeh, se boji organizator šolske prehrane v Šolskem centru Postojna Željko Klačinski. Ali se bo v šolskih kuhinjah, ki v šolah dobro delujejo že štiri leta od uvedbe brezplačnega toplega obroka za dijake, sploh še splačalo kuhati, je vprašanje. Pri njih je na malico hodilo kar 83 odstotkov dijakov. Četrtina jih je imela malico popolnoma brezplačno, četrtina pa zanjo plača le 41 centov. Koliko dijakov se bo zaradi denarja odjavilo od malice, bo po njegovem znano v prihodnjih tednih.

Pogosti izpisi

Precej izpisov je tudi v posameznih vrtcih. Prav v Ajdovščini, kjer zagotavljajo vrtce tudi za sosednjo občino Vipava, bi morali šolsko leto začeti z 58 oddelki in ga nadaljevati še z enim več, a jih imajo le 56.

Premislili so si predvsem starši, ki so otroka prvič želeli pripeljati v vrtec, in to čeprav je občina znižala ceno vrtca za skoraj 11 odstotkov, pripoveduje Kristina Ambrožič, vodja družbenih dejavnosti na tamkajšnji občini. "Tudi to ni pomagalo. Pozna se, da so starši ostali brez služb. Če so doma, tudi otroka ne oddajo v vrtec," dodaja. Poleg učilnic v šolah so ob velikem navalu na vrtce zaradi brezplačnega programa za drugega otroka v vrtčevski oddelek predelali eno občinsko stanovanje, a ga zdaj, ko te ugodnosti ni več in so starši v stiski tudi zaradi poznih odločb iz centra za socialno delo, kot kaže, ne bodo potrebovali.

Podobno je tudi v občini Loška Dolina, kjer imajo namesto predvidenih osem le sedem oddelkov. Premislili so si predvsem starši, ki so želeli otroke prvič pripeljati v vrtec, ugotavlja Danica Zrim, ki na občini skrbi za družbene dejavnosti. Starši so ob svoji odločitvi o izpisu omenjali tudi, da si na novo izračunanega prispevka za vrtec ne morejo privoščiti. Odpuščati jim v tamkajšnjem vrtcu še ni bilo treba, pač pa nekaterim zaposlenim niso podaljšali pogodb, dodaja Zrimova. Skrbi pa jih prihodnost - podjetje Kovinoplastika Lož, ki je v njihovi okolici eden največjih zaposlovalcev, je v težavah. Če bodo starši ostali brez služb, si tudi plačevanja vrtca ne bodo mogli privoščiti.

Sicer se v vseh ustanovah trudijo pomagati družinam, ki so se znašle v stiski. Tako centri za socialno delo kot šole ali vrtci se po pomoč obračajo k donatorjem in človekoljubnim organizacijam. Žal pa so šolam nova pravila subvencioniranju šolske prehrane zaprla vrata v marsikatero družino. Subvencijo malice morajo starši namreč po novem urejati na centru za socialno delo. Minula leta so se za to morali oglasiti v šoli, opozarja Valičeva. Že kratek klepet je, večinoma med vrsticami, strokovnjakom nakazal, v kako hudi stiski je družina. Ker so v šoli vedeli za stisko, so otrokom lahko pomagali, družino pa napotili tudi drugam po pomoč. Ker revščine, s katero se ubadajo, starši in otroci v šoli ne želijo neposredno izpostavljati, strokovni delavci v šolah zanjo preprosto težje izvedo in jim težje ponudijo pomoč.