Včeraj je v eni izmed severnih sirskih provinc v bojih umrlo pet ljudi, dan prej pa naj bi število žrtev naraslo na 25. Na kateri strani je bilo število žrtev višje, ni znano. Eden izmed poveljnikov sirske vojske je prisegel, da bo v desetih dneh ponovno vzpostavil oblast nad mestom Alep, poročata Reuters in BBC. Skupno je iz Sirije od začetka protestov zbežalo že 235.000 ljudi.

"V Alepu in Homsu neprenehoma potekajo oboroženi boji. Vstop v stari del Alepa je nemogoč," je povedala predstavnica Mednarodnega komiteja Rdečega križa (ICRC) Cecilia Goin in dodala: "Nažalost ne moremo pomagati civilistom, ki se nahajajo v območjih spopadov."

Ob sirsko-turški meji je v begunskih taboriščih nastanjeno okoli 75 tisoč Sircev, ZN pa pričakujejo, da bi se jih samo tja v prihodnosti lahko nastanilo okoli 200 tisoč. Celo Švedska, ki je od Sirije oddaljena kakih 2.500 kilometrov v letošnjem in naslednjem letu pričakuje približno 17 tisoč Sircev, ki bodo prosili za zavetišča. Sosednje države naj bi zaenkrat še obvladovale pritok beguncev, vendar pa iz dneva v dan naraščajoče število Sircev že vzbuja nemalo skrbi glede njihove nastanitve.

Aktivisti z gladovno stavko

Skupina aktivistov, ki jo sestavljajo tako sirski državljani, kot državljani drugih držav, so konec avgusta začeli gladovno stavkati. S tem želijo opozoriti na mednarodno paralizo nad Sirijo in nezmožnostjo nasprotnikov predsednika Bašarja al Asada, da se združijo in ukrepajo.

Okoli 40 ljudi je s stavko že začelo, še dodatnih 12 pa jih bo čakalo do konca meseca, potem pa bodo tudi oni ukrepali. Zahtevajo, da se na Mednarodnem kazenskem sodišču odpre primer proti Asadu, da vlade Evropske unije prenehajo z vsakršnimi diplomatskimi misijami s Sirijo in da Egipt razmisli o tem, da bi Sueški prekop povsem zaprl za vsakršno ladjo, ki bi lahko prevažala orožje za pomoč sirskim vladnim silam. ''Trenutni čas je nadvse občutljiv. Menimo, da sedaj bolj kod kdajkoli prej potrebujemo podporo vlad in ljudi sveta,'' je dejal predstavnik skupine Ahmed Naji.

Aktivisti, ki so se po večini spoznali prek družbenih omrežij, so dejali, da imajo vlade časa do 20. septembra, v nasprotnem primeru se bo njihovo gibaje še okrepilo.

Prijateljice Sirije o pomoči Siriji po koncu Asadovega režima

V Berlinu so se danes zbrali predstavniki več kot 50 držav in mednarodnih organizacij, ki govorijo o gospodarski pomoči Siriji po menjavi oblasti. Srečanje poteka v okviru t. i. prijateljic Sirije. Nemški zunanji minister Guido Westerwelle je ob tem pozval k novemu političnemu in gospodarskemu začetku za Sirijo.

Sirsko opozicijo je Westerwelle po poročanju nemške tiskovne agencije dpa pozval, naj čim prej ustvari pogoje za oblikovanje prehodne vlade. "Ni dvoma, da so režimu šteti dnevi. (Predsednik Bašar al) Asad osebno v Siriji nima več prihodnosti. Ljudje v Siriji pa potrebujejo verodostojno alternativo," je še dejal. V Siriji je v protirežimskih protestih, ki trajajo leto in pol, umrlo že več kot 25.000 ljudi.

Asad se je medtem danes v Damasku srečal s predsednikom Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC) Petrom Maurerjem in mu zagotovil, da bo podpiral delo Rdečega križa v Siriji, dokler bo ta deloval "nepristransko in neodvisno", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Preberite še:

Rešitev Sirije ostaja (skoraj) nemogoča naloga