Če bo ta na državni ravni presegla 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna (to je nekaj manj kot 2,4 milijona evrov), bo država razglasila naravno nesrečo in bo oškodovancem denarno pomagala. V zadnjem desetletju je bila vlada še najbolj radodarna ob suši leta 2003, ko je izplačala 29 odstotkov ocenjene škode (bilo je je za 130 milijonov evrov), leta 2008, ko je nazadnje izplačala državno pomoč po zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč, pa je delež državne pomoči znašal 25 odstotkov ocenjene škode.

V nasprotju z letom 2003 tokratna škoda zaradi suše ni tako enakomerno razporejena po vsej državi, kot je bila pred devetimi leti. "Mislim, da bodo letošnjo sušo razglasili za naravno nesrečo in se bodo vsaj v delu Slovenije aktivirale komisije, ki popisujejo škodo. Za Primorsko bi tudi jaz dala svojo besedo, da je res hudo, drugod se tej ekstremni poškodovanosti niso približali. Tudi tam so škode, a ne tako velike," je v nedavnem intervjuju za Dnevnikov Objektiv poudarila agrometeorologinja Andreja Sušnik.

Ni povsod enako hudo

Če je na območju posamezne občine prizadetih manj kot 30 odstotkov kultur, popisa škode ne bo. Uprava za zaščito in reševanje Republike Slovenije občinskim ocenjevalnim komisijam svetuje, naj pogledajo tudi posnetke o škodi, denimo, v obalnih in prekmurskih občinah. "Videli bodo, da škoda zaradi suše ni povsod enako huda, zato naj denar dobijo tisti oškodovanci, ki so res močno prizadeti," meni Ana Jakšič iz uprave.

Tudi kmetijski minister Franc Bogovič je pozval k pravičnemu popisovanju škode. "Popisa se lotimo pošteno, saj vemo, da narava letos ni bila enako neprizanesljiva do vseh predelov Slovenije. Zavedajmo se, da posledic takšne elementarne nesreče ni mogoče odpraviti z javnimi sredstvi in da pomoč potrebujejo tam, kjer je bila škoda največja," meni Bogovič. Napovedal je tudi, da bo Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja oškodovancem prej kot običajno izplačala subvencije (predvidoma v drugi polovici oktobra ali v začetku novembra). Enako je storila lani, ko je 1200 kmetij, ki jim je pridelek uničila toča, del subvencij prejelo v začetku oktobra. Bogovič tudi poziva k čimprejšnjemu začetku popisovanja škode, saj bo ministrstvo šele na tej podlagi lahko pripravilo program sanacije. Ocenjena škoda je poleg tega pogoj za morebiten delni odpis katarskega dohodka, prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, znižanje najemnin za državna zemljišča...

Kmetijska zavarovanja usihajo

Suša je edina naravna nesreča, pred katero pridelka ni mogoče zavarovati pri komercialnih zavarovalnicah, je pa mogoče s preventivnimi ukrepi omiliti njene posledice. Za vse druge naravne nesreče, tudi za točo in pozebo, ki sta letos prav tako uničevali kmetijske pridelke, država kmetom od leta 2006 subvencionira zavarovalne premije za zavarovanje kmetijske proizvodnje pri komercialnih zavarovalnicah, zato do državne pomoči niso upravičeni. Toda kljub temu, da državni proračun kmetom prek zavarovalnic, ki sklepajo kmetijska zavarovanja, povrne polovico vplačane zavarovalne premije, ta sistem zavarovanja kmetijske proizvodnje v sedmih letih ni dosegel svojega namena.

Od leta 2006 do 2009 je število zavarovancev zelo hitro naraščalo, potem je začelo upadati in je lani pri kmetijskih posevkih in plodovih zdrsnilo celo pod raven pred letom 2006, ko država še ni sofinancirala zavarovalnih premij. Nekaj primerov: v letu 2005 je bilo zavarovanih 45 odstotkov sadovnjakov, lani le še 24 odstotkov. Leta 2009 je bilo zavarovanih 93 odstotkov hmeljišč, lani 68, pri kmetijskih zemljiščih v rabi (brez travnikov) pa je ta delež s 37 odstotkov v letu 2009 padel na 24 odstotkov v letu 2011.

Na vprašanje, kaj se dogaja, odgovarja Majda Zavšek, na ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO) pristojna za naravne nesreče: "Zavoljo podnebnih sprememb je vedno več škod zaradi naravnih nesreč in vedno pogostejša so izplačila odškodnine. Tudi na ravni EU ugotavljajo, da obstoječi zavarovalni sistemi ne prenesejo tako intenzivnih vremenskih dogodkov, zato zavarovalnice poslabšujejo zavarovalne pogoje, število zavarovancev pa pada. In ravno to se je zgodilo pri nas."