Južnoafriški Oscar Pistorius se je prejšnji mesec vpisal v zgodovino, potem ko je postal prvi športnik, ki je s protezami nastopil na olimpijskih igrah. Čeprav sprinterju uvrstitev na stopničke ni uspela, je le še vprašanje časa, kdaj bo to uspelo kateremu drugemu hendikepiranemu športniku.
"Živimo v času, ko je že mogoče s pomočjo proteze prekašati zmogljivosti običajnega človeka. Glede na napredek bodo hendikepirani športniki že kmalu leteli po stezi. Povsem mogoče je, da bodo nekoč hitrejši od Usaina Bolta," napoveduje David James iz Centra za športni inženiring na univerzi Sheffield Hallam.
Uporaba tehnologije nanocevk
Inženir in strokovnjak za vrhunski šport na univerzi Bournemouth Bryce Dyer pa je prepričan, da bo uspeh Pistoriusa vzpodbudil ostale hendikepirane atlete, da gredo še dlje in uporabijo še bolj napredne proteze. Vendar pa je veliko odvisno tudi od športnih zvez, ki bodo morale začrtati jasno mejo dovoljenega.
Pistoriusovi protezi sta bili izdelani tako, da tekač ni imel nikakršne prednosti pred ostalimi tekmovalci, čeprav se mnogi strokovnjaki menili drugače. Še naprednejše proteze pa bi lahko paraolimpijskim športnikom dale nepošteno prednost. "V prihodnosti bo mogoča tehnologija nanocevk, s katerimi se bo lahko kopiralo strukturo biološke noge," pojasnjuje Phillipa Oldham iz proizvodnega oddelka na Institutu za mehanični inženiring.
S protezami paraolimpijcev bi si le težko oblekli hlače
Še vedno pa ostaja precejšnja neznanka, kako bo vsa ta vrhunska tehnologija, ki jo in jo bodo uporabljali paraolimpijci, pomagala običajnim hendikepiranim ljudem. Za izdelavo proteze na športnih tekmovanjih je porabljeno na tisoče dolarjev in so plod dolgoletnih raziskav in razvoj, njihov namen pa je izboljšanje športnih dosežkov.
Inženir Bruce McLelland pravi, da so proteze, ki jih uporabljajo športniki, povsem drugačne od tistih za običajne ljudi. Pistoriusove proteze so tako izjemno nestabilne." So odlične za tek, a za vsakdanje življenje so precej nekonvencionalne. Prav tako si z njima zelo težko oblečete hlače,“ se pošali McLelland, ki si paraolimpijske igre ogleda predvsem zato, da vidi napredek v razvoju.
A ves napredek morda le ne bo zaman. V disciplinah, kjer športniki uporabljajo vozičke, sta ekipi kot sta Japonska in Velika Britanija združili moči z avtomobilskimi proizvajalci. Ti naj bi poskrbeli, da se vozičke, ki jih paraolimpijci uporabljajo v športih, kot so rugby in košarka in so izjemno lahki in okretni, začnejo tudi množično izdelovati.
