Nezaupnica direktorju

Izvedeli smo, da je vodstvo pripravilo seznam ukrepov, s katerimi naj bi se do konca leta poslovanje izboljšalo, a pri tem naletelo na velik odpor vseh hišnih sindikatov. Vodstvo poleg odpuščanja namreč načrtuje še dodatno nižanje plač za dva plačna razreda vsem, ki so že napredovali in presegli 30. plačni razred, ter velike reze v dežurni službi. Direktorju Janezu Lavretu, ki mu zaposleni že dolgo ne zaupajo več, pa so dodatno otežili delo štirje kirurgi operaterji, ki so pred dnevi umaknili svoja soglasja za delo prek polnega delovnega časa. Zato so člani sveta zavoda direktorja pozvali, naj do 12. septembra, ko se bodo znova sestali, poskuša najti kompromis z vsemi zaposlenimi v bolnišnici, ki jih varčevalni ukrepi kakor koli zadevajo. Kar pa bo, kot pravijo naši viri, vse prej kot lahko.

42 zaposlenih preveč

Poročali smo že, da nameravajo v bolnišnici, ki trenutno zaposluje 738 ljudi, zmanjšati število zaposlenih vsaj za 42, s čimer bi število uskladili s tistim, ki ga bolnišnici še priznava zdravstvena zavarovalnica. To je Lavre za Dnevnik potrdil že junija, ko je obenem dejal, da bodo najprej odpovedali pogodbo zaposlenim za določen čas. Odpoved pogodbe o zaposlitvi pa bi dobilo tudi sedem sobnih zdravnikov, ki so jih zaposlili po opravljenem pripravništvu in so tik pred specializacijo. Sploh pa se sindikati ne strinjajo z dodatnim nižanjem plač, kar nam je potrdil tudi predsednik sindikata zdravstva in socialnega varstva v bolnišnici Janko Logar. "To bi dejansko pomenilo, da bi se nekaterim dodatno znižale plače za štiri odstotke, potem ko jih je vlada za prav toliko že znižala, zato na to ne moremo pristati. Nižanje plačnih razredov pa bi pomenilo kršitev kolektivne pogodbe in pogodb o delovnih razmerjih," pravi Logar. Naš sogovornik še dodaja, da so tisti, ki so v bolnišnici zaposleni deset let, do sedaj v večini napredovali zgolj za en plačni razred, ki bi ga zdaj spet izgubili. Dejansko pa zaposleni, ki delajo pod velikimi psihičnimi pritiski, že tako ali tako v bolnišnici opravijo več ur, kot dobijo plačanih, še opozarjajo v sindikatu.

Dokopali pa smo se tudi do dopisa, ki so ga kirurgi naslovili na člane sveta zavoda. V njem poudarjajo, da ne razumejo enostranske poteze vodstva bolnišnice, ki je poseglo v plače najbolj obremenjenih zdravnikov, s čimer glavno breme varčevanja nosijo ravno zdravniki operativnih strok. Ti se za nastalo finančno situacijo ne čutijo krive, saj so kljub velikim obremenitvam vedno v celoti realizirali dogovorjene programe z zavarovalnico, zagotavljali neprekinjeno zdravstveno varstvo kot vsi drugi zdravniki, obenem pa tudi varčevali pri porabi zdravil, antibiotikov, krvnih derivatov in iskali nove tržne niže, da bi finančno situacijo izboljšali. "Zdravniki smo z umikom soglasij želeli sporočiti vodstvu, da smo z varčevanjem in obremenjenostjo dosegli mejo, preko katere ne gremo," so zapisali. In dodali, da ne bodo stavkali, bodo pa od septembra naprej delali le 40 ur na teden, kot določa zakon, in opravili še dodatnih 20 nadur na mesec. Na odziv vodstva slovenjgraške bolnišnice še čakamo.