Kovač ocenjuje, da bi bila največja nevarnost, če bi prišlo do hitrega razpada evroobmočja. "V tem primeru so v enaki nevarnosti tudi ostale evropske države. Kaj takega se verjetno tudi ne bo zgodilo," je za Dnevnik.si povedal profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti in dodal: "Prihranki Avstrije, Nemčije, Francije in Italije so enako ogroženi, kot prihranki v slovenskih bankah. Za te prihranke pa v določeni meri v ozadju stoji tudi garancija države."
Enainštirideset odstotkov vprašanih v raziskavi Vox Populi je na vprašanje, ali je finančno stanje naših bank tako kritično, da bi bilo treba prihranke prenesti kam drugam, da stanje še ni tako slabo.
"Ni dobro imeti vsega denarja v istem žepu"
Kovač je povedal, da ima prihranke v slovenskih bankah. "Sem pa portfelj jasno nekoliko razpršil. Dobro, je, da ljudje vedo, da ni dobro meti vsega denarja v istem žepu, tudi zato, da lažje upravljajo z določenim premoženjem," svetuje Kovač. "Razpršitev depozitov je klasičen nasvet, ki ga bodo dali tudi bankirji in ekonomisti," še dodaja.
Kot so nam sporočili iz Banke Slovenije, je slovenska gospodinjstva v zadnjih dveh letih prizadela naraščajoča brezposelnost in omejena rast plač, rast njihovega razpoložljivega dohodka je bila nizka že pred tem. Finančno premoženje gospodinjstev se je lani zmanjšalo, vendar s pozitivnim trendom naraščanja varnejših naložb. Gospodinjstva imajo v vlogah pri domačih bankah in hranilnicah (bankah) 37,5 odstotkov finančnega premoženja.
Sicer so vloge še vedno najpogostejša oblika prihrankov gospodinjstev, ki počasi, a stabilno naraščajo, čeprav so se lani povečale manj kot leta prej. Slednje je skladno z že omenjeno nižjo rastjo plač, omejenimi dohodki iz lastniškega kapitala in posledično nižjim razpoložljivim dohodkom gospodinjstev. Konec leta 2010 je bilo tako v bankah 14,6 milijard evrov vlog gospodinjstev, konec julija 2012 pa 15 milijard evrov.
V Banki Slovenije ocenjujejo, da je odziv varčevalcev glede na razmere v euroobmočju pričakovan. Slovenska gospodinjstva beležijo visoko stopnjo varčevanja (15,9 odstotkov), torej višjo kot je povprečna stopnja varčevanja gospodinjstev v evroobmočju. Zaupanje v banke v Sloveniji je še vedno na visoki ravni. Varnost vlog varčevalcev je v Sloveniji zajamčena na podlagi Zakona o bančništvu, pri čemer so vloge zajamčenih vlagateljev v posamezni banki ali hranilnici s sedežem v Republiki Sloveniji zajamčene do višine 100.000 evrov, enako kot v drugih državah članicah Evropske unije.
Ker banke svoje komitente obravnavajo celostno, je obseg varčevanja komitenta pri posamezni banki neposredno povezan z ostalim poslovnim sodelovanjem, saj le-ta vpliva na pogoje, ki jih banke oblikujejo pri aktivnih poslih s tem komitentom, predvsem pri kreditiranju. Tako se gospodinjstva za prenos vlog med bankami odločajo predvsem iz tega razloga, na gibanje obsega varčevanja pa vplivajo tudi subjektivni vzroki, kamor sodijo težje in nepričakovane življenjske situacije varčevalcev. Glede na gibanje vlog prebivalstva v bankah in hranilnicah ocenjujemo, da je zaupanje v banke v Sloveniji je še vedno na visoki ravni, so sporočili.
Slabe terjatve slovenskih bank ali posojila, za katere banke predvidevajo, da jih ne bodo dobile povrnjenih oziroma jih bodo dobile le del, naj bi po nekaterih podatkih znašale med 3,5 in 7 milijard evrov. Luknja bi lahko dosegla tudi 17 odstotkov slovenskega BDP.
"Kriza je nekaj, kar bo trajalo na srednji rok"
"Sama po sebi je številka (količina slabih terjatev, op.a.) visoka. Treba je povedati, da imamo kljub tej številki gospodarstvo, ki funkcionira, je izvozno orientirano in dovolj robustno, da preživlja to krizo," trdi Kovač in dodaja: "V kolikor v ozadju deluje gospodarska rast, tudi, če je ta ničelna ali celo negativna, se je treba zavedati, da smo v zadnjih 30 letih preživeli nekaj držav in bančnih in monetarnih sistemov. Razmere v drugi polovici 80. let so bile neprimerno bolj dramatične in ostre, hkrati pa ljudje takrat niso bili toliko zaskrbljeni. Kriza je nekaj kar bo trajalo na srednji rok, vsekakor pa to ni konec sveta."
Preberite še:
