Po dolgotrajnem sprenevedanju je politika le prišla na dan s podatki o bančnih izgubah, ki se merijo z desetmestnimi števili. Tako je na prvo mesto vladnih prioritet prišlo vprašanje, kako pokriti po nekaterih podatkih 3,5 po drugih pa kar 7 milijard "slabih terjatev", se pravi posojil, za katere banke same računajo, da jih ne bodo dobile povrnjenih oziroma jih bodo dobile le del. Zato smo v avgustovski raziskavi Vox populi preverjali, kaj o stanju v bankah pravi javno mnenje.

Enainštirideset odstotkov vprašanih je na naše vprašanje, ali je finančno stanje naših bank tako kritično, da bi bilo treba prihranke prenesti kam drugam, odgovorilo nikalno, da stanje še ni tako slabo. Toda na drugi strani je v skrbeh za svoj denar v naših bankah polovica vprašanih. Tako jih 27 odstotkov meni, da njihovi prihranki v naših bankah niso več varni, 23 odstotkov pa, da bi jih bilo pametno razpršiti tudi po drugih (tujih) bankah ali pretopiti v druge oblike finančne rezerve. Največ (34 odstotkov) jih tako razmišlja v starostni skupini med 30 in 45 let. Da njihovi prihranki v bankah niso več varni, pa jih med mladimi do 30 let meni 33 odstotkov. Strankarska slika pokaže, da je najmanj zaupanja v naše banke pri volilcih stranke, ki ji pripada finančni minister Janez Šušteršič. Med vprašanimi, ki bi volili DL, je namreč samo 36 odstotkov takih, ki ocenjujejo, da stanje v bankah ni kritično, 32 odstotkov bi jih svoje prihranke razpršilo v druge banke oziroma pretopilo v druge oblike varčevanja, 20 odstotkov pa jih meni, da njihovi prihranki v naših bankah niso na varnem. Največ zaupanja v naše banke je med privrženci SDS: 54 jih ocenjuje, da stanje ni kritično, 17 odstotkov bi jih svoje prihranke razpršilo med banke oziroma v druge oblike varčevanja, da njihovi prihranki v bankah niso več varni, jih meni 25 odstotkov.

Z ocenami stanja v bankah je tesno povezano zaupanje v evro. Vanj zaupa 64 odstotkov vprašanih, dobrih 30 odstotkov pa ne. Do evra so bolj nezaupljive ženske. Evru zaupa 56, ne zaupa pa mu 35 odstotkov žensk. Med moškimi jih evru zaupa 71 odstotkov, ne zaupa pa 25 odstotkov vprašanih. Podobno je več nezaupanja med mladimi. V skupini do 30 let jih je 52 odstotkov, ki evru zaupajo, kar 45 odstotkov jih je do evra skeptičnih. Dvom o EU nasploh raste. Tako je na naše vprašanje, ali bi glasovali za vstop Slovenije v EU, če bi bil referendum v nedeljo, pozitivno odgovorila komaj polovica, 41 odstotkov pa jih ne bi glasovalo za vstop v EU. Tudi pri tem vprašanju so ženske bolj v dvomih: 41 odstotkov bi jih glasovalo za, 48 odstotkov pa proti. Pri moških je razmerje 61:33, drugi se niso opredelili.

Zanimiva je tudi strankarska razporeditev zagovornikov EU in skeptikov: med volilci SDS je razmerje 67 odstotkov za in 29 proti, pri volilcih opozicijskih strank pa: SD 53 proti 44 in pri PS 52 proti 41. Te dni se je veliko govorilo o morebitnih novih parlamentarnih volitvah. Če bi bile te v nedeljo, bi iz parlamenta izpadel DeSUS. Zelo blizu temu pa bi bili NSi, SLS in tudi DL. Če namreč upoštevamo samo opredeljene volilce iz ankete Vox populi (neopredeljenih je 41 odstotkov), bi zmagala PS (29 poslanskih sedežev), druga bi bila SDS (26), tretja SD (20), četrta DL (5), SLS in NSi pa bi dobili po štiri sedeže v parlamentu. Kako bo z morebitnimi parlamentarnimi volitvami, bomo še videli, zdaj je v polnem razmahu kampanja za volitve predsednika republike. Najbolje kaže Danilu Türku (44, 3 odstotka), sledi mu Borut Pahor (20,5), tretji je Milan Zver (15,6). Med drugimi bi samo Monika Malešič dobila več kot odstotek. Po anketi Vox populi 1,6 odstotka. Podobne rezultate beležijo tudi druge javnomnenjske ankete, zato je zelo verjetno, da se bo v drugi krog, če Türk ne bo zmagal že v prvem, uvrstil Pahor. Toda v tem drugem krogu zmaga Türka sploh ni samoumevna. Na vprašanje, koga bodo volili, se je samo slabih 52 odstotkov opredelilo za Türka, za Pahorja pa bi glasovalo 35 odstotkov vprašanih. V primerjavi s prvim krogom bi Türk pridobil sedem odstotnih točk, Pahor pa 14.

   

Volilci SDS bi glasovali v prid Pahorja, zanj bi jih glasovalo 67 odstotkov, za Türka pa 23. Volilci PS bolj podpirajo Türka. Zanj bi jih v drugem krogu glasovalo 80 odstotkov, za Pahorja 14. Med volilci SD so simpatije bolj enakomerno razdeljene: 56 odstotkov bi jih glasovalo za Pahorja, 41 pa za Türka.