Cene pšenice, koruze, soje in riža se minuli teden niso dvignile na nove rekordne vrednosti. Vlagatelji so namreč že junija in julija cene dvignili precej bolj, kot jih je upravičila razsežnost suše, ki ne pojenja. Žito je v povprečju pridobilo 21 odstotkov vrednosti od letošnjega junija. Glavna razloga za tako rast cen žita sta najhujša suša v ZDA v zadnjih petdesetih letih in rast cene nafte, ki je od julija pridobila dobrih 20 odstotkov.
Ameriški indeks SP500 je dosegel odporno vrednost pri 1420 indeksnih točkah, ki jo je nazadnje testiral po šestmesečnem rastočem trendu konec marca letos. Ta vrednost lahko za indeks SP500 predstavlja prelomno točko za morebiten nadaljnji rastoči trend. Indeks se utegne na tej vrednosti nekoliko umiriti in narediti manjši popravek pred morebitno nadaljnjo rastjo. V ospredju dogajanja bo vsekakor dolžniška kriza v Evropi, ki bo imela tudi posredno vlogo pri oblikovanju tečaja indeksa.
Evro je zadnjih petih dneh zapored pridobival vrednost proti japonskemu jenu, minuli teden pa se je za za dober odstotek okrepil tudi v primerjavi z dolarjem. Dolar je včeraj pred zasedanjem ameriške zvezne centralne banke Federal Reserve začel pridobivati proti večini najpomembnejših svetovnih valut. Vlagatelji pričakujejo, da bodo podatki centralne banke dokazali izboljšanje ameriškega nepremičninskega trga in da bo banka postregla s konkretnejšimi podatki glede tretjega kroga kvantitativnega sproščanja.
