Kot so zapisali v izjavi za javnost, se v združenju strinjajo z ugotovitvijo Študijskega centra za narodno spravo, da je obeleževanje spomina na žrtve totalitarnih režimov še posebej pomembno, ko upada zaupanje v ustanove pravne države in demokracije.

"Slovenska osamosvojitev je potekala v ozračju, prežetem s soglasjem slovenske družbe o pomenu vrednot pluralistične, demokratične in pravne države ter v ozračju zanosnega boja za obrambo človekovih pravic," menijo v združenju. Temu ozračju je bil po njihovem mnenju vsakršen totalitarizem tuj, najširša civilna družba pa se je izražanju avtoritarnih praks tedanje oblasti "smelo postavila po robu s pogumno držo nenasilnega državljanskega odpora".

V združenju so se odzvali tudi na izjavo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije (ZZB NOB), ki je zavrnila obeleževanje dneva spomina z argumentom, da to ne more prispevati k umirjanju političnih razmer, še manj pa k civilizirani evropski zavesti, saj gre za grobo nadaljevanje kulturnega boja in delitve naroda.

K spravi lahko vodi zgolj razkrivanje resnic

Po prepričanju združenja k spravi in civilizirani zavesti lahko vodi le razkrivanje resnic, raziskovanja dejstev o zgodovinskih dogodkih pa se ne da enačiti z boji in delitvami, posebej v primerih, ko se dejstva razkrivajo "umirjeno, pretehtano in argumentirano".

Totalitarizmi so si med seboj res različni, pravijo v združenju, a komunističnega ne moremo presojati bolj milostno kot druge zato, ker je sodeloval z zahodnimi demokracijami. "To je tako, kot če bi sodili, da je nek morilec nedolžen, ker se je nekoč družil z nedolžnimi ljudmi," so zapisali.

Stališče ZZB NOB je po mnenju združenja nasprotno usmeritvi resolucije Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu. Obenem pa odobravajo "eksplicitno priznanje" ZZB NOB, da je bil komunistični sistem totalitaren in je obstajal tudi v Sloveniji. "Ostale sodbe prepustimo resnicoljubnemu raziskovanju dejstev," so zapisali v združenju.

Za dan spomina na žrtve vseh totalitarnih razglašen 23. avgust

"Ne gre za enačenje totalitarizmov, kot to namiguje ZZB NOB, gre preprosto za obelodanjanje zgodovinskih dejstev in s tega vidika enako skrben odnos do raziskovanja vseh totalitarnih pojavov v zgodovini in sedanjosti," poudarjajo v združenju.

Ko se spominjamo žrtev totalitarnih in avtoritarnih režimov, po mnenju združenja negujemo vrednote slovenske osamosvojitve ter krepimo nov koncept ustvarjalnega in sodobnega evropskega slovenstva, v katerem totalitarizmi nimajo azila.

Vlada je za evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov razglasila 23. avgust, s čimer je sledila resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmu, ki jo je Evropski parlament sprejel aprila 2009.