Janša je po srečanju povedal, da so delovne skupine dosegle napredek na področju sanacije bank in novega koncepta upravljanja državnega premoženja, glede vnosa fiskalnega pravila v ustavo pa se strani niso uspele zbližati. Premier je pri tem opoziciji očital, da fiskalnmu pravilu ne nasprotuje zaradi vsebine. Janša namreč meni, da med vpisom fiskalnega pravila v ustavo ali v zakon ni vsebinske razlike, kljub temu pa pravi, da je ključno, da se pravilo vpiše v ustavo in ne uredi z navadnim zakonom.
Čeprav ni prišlo do dogovora o vpisu fiskalnega pravila v ustavo, je Janša prepričan, da bo Slovenija to vendarle storila. V to nas bodo prisilile okoliščine, bo pa cena visoka, je dejal Janša, ki še vedno dopušča možnost, da bi na vpis fiskalnega pravila v ustavo vezal zaupnico.
"Tisti, ki menijo, da je dovolj že navadni zakon, naj vzamejo pot pod noge in gredo v Bruselj in še v Berlin," je bil kritičen Janša in dodal, da vlada takšnega zakona ne bo predlagala, saj bi "naši partnerji to vzeli kot slabo šalo", je dejal Janša.
Po njegovih besedah prihaja čas, ko se bo treba soočiti z razmerami in ko partnerji v socialnem dialogu ne bodo "ne Branimir Štrukelj ne Dušan Semolič ne predstavniki delodajalcev ne parlamentarne stranke", pač pa bodo to predstavniki Mednarodnega denarnega sklada, Evropske centralne banke in Evropske komisije. "In tisti 'socialni dialog' bo nekoliko drugačen," še dodaja premier.
Möderndorfer: Vlada nas ni prepričala v pomembnopst vnosa fiskalnega pravila v ustavo
Vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer je po sestanku ocenil, da kakšnega prav resnega namena tega sestanka ni bilo, usklajeno ni bilo nič. "V fazi pogajanj in usklajevanj nas niso prepričali, da je to fiskalno pravilo pomembno," je dejal in poudaril, da glede tega vprašanja vse ostaja na isti točki, kot je bilo na začetku. Glede ostalih dveh tem - sanacije bank in novega koncepta upravljanja državnega premoženja - se bo politični vrh usklajeval še naprej.
Predsednik SD Igor Lukšič pa je pojasnil, da je predlagal, da bi vendarle sprejeli zakon o fiskalnem pravilu, če pa bi se potem izkazalo, da to še ni dovolj, bi delali na ustavni večini. "Naš pogoj za to je, da pridobimo stališče ustavnih pravnikov in ustrezne instance v Evropski komisiji," je dodal.
"Imamo zakon, ki uživa 100-odstotno podporo in ni razloga, da ga ne bi sprejeli. Če to ni dovolj jasen signal tistim, ki bi eventuelno morali odločati o Sloveniji kot možni kreditojemalki, potem ne vem, kaj bi bilo," še pravi Lukšič. Sicer pa je pojasnil, da njihovega koncepta glede sanacije bank koalicija ni sprejela. Se pa bodo na to temo še sestali in videli, če se da še kaj uskladiti.
Lukšič: Fiskalnega pravila ni potrebno vnašati v ustavo
Od predsednikov strank je izjavo ob prihodu na srečanje dal le prvak SD Igor Lukšič. Predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković pa je napovedal zamudo na sestanek zaradi odpiranja Fabianijevega mostu v Ljubljani. Lukšič je v izjavi povedal, da je konferenca stranke sklenila, da je zakon za vnos fiskalnega pravila v slovensko zakonodajo dovolj in da ustave ni treba spreminjati.
Ponovil je tudi, da bi bila SD pripravljena razmisliti o tem stališču, če bi velika večina ustavnih pravnikov ugotovila, da je za izpolnjevanje zaveze iz medvladne pogodbe o fiskalnem paktu to nujno potrebno in da bi tak signal dobili tudi od evropskih partnerk.
Na vprašanje, če pričakuje politično krizo in ali se v SD že pripravljajo na predčasne volitve, je odgovoril, da je stabilna situacija za Slovenijo pomembna, a ni dovolj. Od vlade pričakuje, da bo začela ukrepati. Pri tem obžaluje, da danes na mizi ni zadnje različice zakonov, ki so jih usklajevale parlamentarne delovne skupine. "To je slabo, saj kaže, da delovne skupine niso opravile svojega dela," je sklenil.
Janković: Sestanek namenjen zgolj novinarjem
Predsednik največje parlamentarne stranke Zoran Janković je ob poznem prihodu na srečanje novinarjem povedal. "Ve se, kdo ima odgovornost, to je vlada," je bil jasen. Pri tem ne ve, kaj bo treba sporočiti evropskim partnerjem, saj medvladna pogodba o fiskalnem paktu po njegovih besedah zelo jasno določa, da zapis pravila v ustavo ni noben pogoj. "Ne bi bilo laže reči, da nimajo več idej in znanja, kot da iščejo izgovore?" se je vprašal.
Vztrajanje koalicije pri vnosu fiskalnega pravila v ustavo je sicer ocenil kot "potezo za make-up in brez vsebine", saj po njegovem razumevanju koalicija na tem niti ne vztraja več.
Janković je ocenil, da je bil današnji sestanek sklican le zaradi novinarjev, saj gre za sestanek, za katerega po njegovih besedah ni pripravljeno nobeno gradivo. "Gre za nepotreben sestanek in izgubo časa," pravi. To je ponazoril s problematiko sanacije slabih terjatev bank. Dejal je, da je tudi sam za ureditev tega vprašanje, a o so o tem odprta še vsa vprašanja, kot so - koliko je naložb, kdaj so bile dane, kakšna so zavarovanja, koliko je bilo slabitev, kdo bo kril večino stroškov za sanacijo bank in podobno.Na vprašanje, kakšno prihodnost napoveduje vladi, pa je prvak PS odgovoril, da ta vlada sama sebi piše črno prihodnost, glede tega pa nima nobenih pričakovanj.
Šušteršič: Neenotnost glede vnosa fiskalnega pravila v ustavo slaba novica
Neenotnost slovenske politike glede vnosa fiskalnega pravila v ustavo je po mnenju ministra za finance Janeza Šušteršiča slaba novica, ki jo bo težko pojasniti mednarodni javnosti. Ob tem je opozoril, da je bolj od domačih pogledov pomembno to, kaj o tem vprašanju mislijo tisti, ki Sloveniji narekujejo možnost nastopanja na trgu državnega dolga.
Šušteršič je opozoril, da je Slovenija v situaciji, ko je le še korak od tega, da se jo oceni kot državo, ki se ji ne posoja denarja. Na vprašanje, če to pomeni, da je Slovenija le še korak od potrebe po pomoči, je po koncu srečanja predsednikov parlamentarnih strank odgovoril, da to ni nujno, saj lahko država zniža odhodke in živi le od vsakokratno zbranih prihodkov.
Ključno se mu zdi to, da trenutno ni toliko pomembno, kaj o potrebi po vnosu fiskalnega pravila v ustavo meni slovenska politika ali pravna stroka, še najmanj pa je pomembno, kaj o tem "meni francosko ustavno sodišče", s čimer se je obregnil ob stališče opozicije, da je ocena francoskih ustavnih sodnikov, da Franciji fiskalnega pravila ni treba vnesti v ustavo, dodaten argument proti spreminjanju slovenske ustave.
Janković: Vidi se, da nihče ni bil v gospodarstvu
Jankovič je svoje stališče glede pomembnih vprašanj, ki bi se jih morali dotakniti na današnjem političnem vrhu, za javnost predstavil tudi na otvoritvi Fabianijevega mostu, izrazil pa je nezadovoljstvo z odnosom vlade do največje parlamentarne stranke.
"Mislim, da sem eden od dveh članov opozicije, ki sva vabljena na sestanek, s tem, da so po razgovoru z Igorjem Lukšičem (SD) njega prej kontaktirali, če ima čas danes ob 17. uri. Mene niso, mene so kar povabili. In to je tudi odnos predsednika vlade do predsednika največje parlamentarne stranke. Očitno si me ne želi na sestanku," je dejal Janković.O holdingu, ki bi upravljal z državnim premoženjem, je Janković povedal, da so za enotno upravljanje. "Vendar brez podatkov, da se gledamo v oči in rečemo, to bi bilo dobro, jaz ne znam delati. Vidi se, da nihče ni bil v gospodarstvu, ker tako delajo," je povedal.Janković je o fiskalnem pravilu v nagovoru na odprtju mostu povedal, da je to v slovensko ustavo vpisano že skoraj 50 let. Po njegovih besedah je treba le spoštovati načela ustave in imeti vsebino, kamor, pravi, spadajo tudi nove investicije, ki državljanom zagotavljajo delo.
"Imamo vlado, predsednika vlade in ta razlaga, ki jo je očitno spet forsiral Janez Janša in nekateri parlamentarci, se mi zdi popolnoma nekredibilna," je Janković komentiral možnost oblikovanja tehnične vlade, o čemer so danes poročali nekateri mediji. Po njegovih besedah se o tem spet govori brez potrebnih podatkov.
Odprtja Fabianijevega mostu se je udeležil tudi predsednik republike Danilo Türk, ki je v nagovoru povedal, da je treba razmišljati o tem, kakšno povezovanje potrebujemo v času, "ko je naša domovina v razvojnem krču, ko se ne premikamo naprej, ko so mnoge ideje zastale, ko nujno potrebujemo razvojni premik, uspehe, delovna mesta in nov zagon gospodarstva". "Ni povezovalnosti, kadar se o njej govori kot o politični frazi ali paroli brez vsebine," je dejal Türk.
Koalicija vztraja na zapisu fiskalnega pravila v ustavo, o rekonstrukciji niso govorili
Predstavniki koalicijskih strank so se pred vrhom na sestanku strinjali, da je treba fiskalno pravilo vpisati v ustavo, če slednje ne bo mogoče, pa po besedah vodje poslanske skupine NSi Mateja Tonina ni izključeno, da bi se omenjeno pravilo vpisalo zgolj v zakon. O rekonstrukciji vlade pa danes, kot je dejal, ni bi bilo govora.
Po besedah poslanca SDS Andreja Širclja so se na sestanku med drugim pogovarjali o fiskalnem pravilu, sanaciji bank in holdingu, ki bi upravljal z državnim premoženjem. "Epilog pogovora pa je, da je koalicija glede bistvenih stvari usklajena," je dejal. Danes so govorili tudi rezih v plače in pokojnine, "vendar ne veliko", je povedal Šircelj. Glede vprašanja, ali bo premier na zapis fiskalnega pravila v ustavo vezal zaupnico vladi, pa je odgovoril, da je to vprašanje za predsednika vlade.
Po besedah vodje poslanske skupine NSi Tonina so se danes pogovarjali o strateških stvareh, pri čemer so "premleli vse od fiskalnega pravila, bank, holdinga, davkov ..." Glede fiskalnega pravila so v koaliciji prepričani, da ga je treba zapisati v ustavo, če ne bi šlo drugače in opozicija tega ne bi bila pripravljena podpreti, "pa bi bila opcija tudi to", da se omenjeno pravilo zapiše zgolj v zakon, vendar bi bil v tem primeru signal tujim trgom bistveno slabši, je dejal.
O rekonstrukciji vlade po besedah Tonina danes niso govorili, prav tako ne o nezaupnicah: "Smo pa govorili o tem, da bo morala vlada delati še z večjimi obrati, kar pomeni, da bodo morali biti rezultati bolj konkretni."
Predsednik Državljanske liste Gregor Virant pa meni, da bo popoldanski sestanek pokazal, da potrebne večine za vpis fiskalnega pravila v ustavo ne bo. Po njegovih besedah v koaliciji prevladuje stališče, da je v takem primeru bolje, da se na glasovanje v državni zbor sploh ne gre. Še vedno pa v koaliciji menijo, da bi bilo pametno fiskalno pravilo zapisati v ustavo, saj bi to bilo dobro sporočilo mednarodnim trgom in koristno za državo. Ob tem je napovedal, da bo vlada pri pripravi proračuna delovala skladno s fiskalnim pravilom oziroma, kot da bi ta bil zapisan v ustavo.
Ključno vprašanje nadzornikov državnega premoženja
Predsednik Državljanske liste je tudi pojasnil, da so se na sestanku "zelo malo pogovarjali o samih sebi", pač pa o problemih in rešitvah zanje. Poudaril je, da je "zadnja stvar, ki jo ta trenutek rabimo, politična kriza in da se politika ukvarja sama s seboj".
Virant je pri vprašanju glede ustanovitve holdinga dejal, da so na današnjem srečanju pregledali poročilo delovne skupine, ki je ugotovila, da je zadeva v veliki meri usklajena. A kot je dodal, je pri upravljanju državnega premoženja "daleč najpomembnejše vprašanje, kdo bo tistih osem ali devet nadzornikov".
Glede vprašanja sanacije bančnega sistema je Virant dodal, da je koalicija soglasna, da se slabe terjatve prenesejo na agencijo oziroma sklad in se to stori čim prej. Tako bi lahko čim prej šli tudi v prodajo NLB, je pojasnil.
Virant: Javni sektor je treba racionalizirati
Tema današnjega sestanka je bil tudi proračun, vendar po Virantovih navedbah v podrobnosti še niso šli, zato je lahko danes omenil le "splošne principe priprave proračuna". Virant je tako napovedal rešitve v smeri zmanjševanja deficita, tako da bi se ta zmanjšal na 2,5 odstotka BDP. Hkrati pa naj bi bili posegi za uravnoteženje proračuna takšni, da ne bodo nikogar drastično prizadeli.
Ob tem pa se po Virantovi oceni vsi strinjajo, da treba javni sektor še naprej racionalizirati, tudi z zmanjševanjem števila zaposlenih. Kolikšna bo ta racionalizacija in ali bo potekala le na mehki način ali pa tudi z iskanjem poslovnih presežkov, pa so podrobnosti, ki jih bo potrebno še doreči, je dejal.
Premier in predsednik SDS Janez Janša, predsednik SLS Radovan Žerjav in predsednik DeSUS po sestanku izjav niso dajali.
