Najslabše trenutno kaže vpisu fiskalnega pravila v ustavo. O možnosti sprejema zakona je včeraj govoril tudi predsednik države Danilo Türk, ki je v Odmevih pojasnil, da fiskalnega pravila ni nujno zapisati v ustavo, saj je to pravilo v pravnem redu že sprejeto prek ratifikacije mednarodnega fiskalnega pakta, ki je tik pod ustavo.

"Zdaj gre za to, da se z zakonom ta norma mednarodne pogodbe izvede na način, ki bo učinkovit, ki bo zagotovil uresničevanje. To je pravni vidik. Tudi mednarodna pravna praksa kaže, da od vnašanja tega pravila v ustavo ni odvisno prav veliko," je Türk poudaril v Odmevih.

Slabo kaže tudi reformi pokojninskega sistema in trga dela. Minister za delo Andrej Vizjak je namreč napovedal, da bo pokojninska reforma strožja od tiste, ki jo je sestavilo ministrstvo pod vodstvom Ivana Svetlika, reforma pa je nato padla na referendumu.

Še najbližje dogovoru naj bi bil zakon o Slovenskem državnem holdingu, pogajanja o podrobnostih še potekajo. Več o tem poročamo v današnjem Dnevniku.

Preberite: Če bi Janša padel, bi opozicija navijala za predčasne volitve

"Če zdaj ne bomo sposobni stopiti skupaj, potem ta politika ni vredna pet para," je dejal predsednik DL Gregor Virant. Pričakujejo tudi nekatere konkretne dogovore. Tudi predsednik SLS Radovan Žerjav je pred sestankom pozval k temu, da predsedniki vseh parlamentarnih strank naredijo kakšen korak nazaj. "Kajti če bo vsak vztrajal pri svoji politični taktiki in bo gledal težave skozi svoja politična očala, potem ne bomo rešili ničesar," je dejal in dodal, da potrebne povezovalnosti ne bo, dokler bo vsak iskal napake drugega.

Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin od današnjega sestanka pričakuje, da bodo na njem naredili načrte za jesen in se dogovorili, kako bodo reševali krizo. Žerjav pa pričakuje tudi že konkretne rešitve za nekatere najbolj pereče težave v državi, kot so fiskalno pravilo, sanacija bank in upravljanje državnega premoženja.

Predčasne volitve da ali ne?

Če bi premier vezal zaupnico vladi na sprejetje posameznih ukrepov, Tonin v tem ne vidi nič spornega. Erjavec pa ocenjuje, da bi bilo za Slovenijo najslabše, če bi v primeru padca vlade prišlo do predčasnih volitev. "To bi namreč pomenilo, da bi dodatno izgubljali dragoceni čas," je dejal in dodal, da je zato v primeru, da bi vlada padla, potreben dogovor celotne politike o tem kako naprej.

Če fiskalnega pravila ne bi vpisali v ustavo, po oceni Tonina dobimo malo, vendar pa hkrati veliko izgubimo. Virant pa je ocenil, da je očitno, da dvotretjinske večine za vpis omenjenega pravila v ustavo ni, zato po njegovi oceni o njem ni smiselno glasovati v DZ. "Če namreč omenjeno pravilo v državnem zboru pade, država od tega nima nič, zato je bolje, da se o tem sploh ne glasuje in se gre na rešitev z zakonom," je dejal. Za reševanje bank pa se mu zdi ključno, da se za njihovo reševanje vzpostavi posebna institucija. "In to v koaliciji vsi podpiramo," je dejal.

Pleskovič na čelu tehnične vlade

Vse bolj se šušlja tudi o padcu vlade in možnosti tehnične vlade. Usklajevanje z nemško kanclerko Angelo Merkel in predsednikom Evropske komisije Barrosom naj bi se tudi nagibale v to smer, poročajo Finance. Požareport medtem piše, da naj bi nekateri ključni ljudje Zbora za republiko kot mandatarja tehnične vlade predlagali predsednika Svetovnega slovenskega kongresa Borisa Pleskoviča. Ta je bil leta 1990 svetovalec tedanjega predsednika Demosove vlade Lojzeta Petrleta. Med strankami sedanje vladne koalcije pa bi ga za mandatarja lahko podprli v SDS, NSi, SLS in pogojno tudi v Državljanski listi, dodaja Požareport.

Zbor za republiko je v odzivu na današnje poročanje o mandatarju tehnične vlade zapisal, da se nikoli ni izrekal o Borisu Pleskoviču kot morebitnem mandatarju. "Nasprotno: tako v mnogih razpravah, ki jih je organiziral kot tudi pri rednem sestajanju Sveta ZZR kot najvišjega organa, ime Borisa Pleskoviča ni bilo niti enkrat omenjeno, v kakršni koli povezavi. Zbor za republiko podpira sedanjo vlado in njenega mandatarja, kar je z javnim delovanjem velikokrat dokazal. Tako bo tudi v prihodnje," je v odzivu zapisal predsednik Zbora za republiko dr. Lovro Šturm.

Nikoli ne reci nikoli?

Pleskovič pa je povedal, da se o prevzemu tehnične vlade z njim nihče ni pogovarjal, ter da je danes prvič slišal za ta ugibanja. Na vprašanje, ali bi bil pripravljen, če bi do tega res prišlo, prevzeti to funkcijo, je dejal "nikoli ne reci nikoli".

Erjavec je bil danes pred sestankom koalicijskih partnerjev prepričan, da bi tehnično vlado moral voditi nekdo drug in ne Janez Janša. V Državljanski listi pa naj bi na čelu tehnične vlade raje videli ministra za finance Janeza Šušteršiča ali slovenskega finančnika v ameriški centralni banki Egona Zakrajška, še navaja pozareport.si.

Glede morebitne tehnične vlade, o kateri danes špekulirajo mediji, Tonin odgovarja, da so odprte vse možnosti. Sam ima namreč občutek, da nekateri slovenski voz porivajo naprej, drugi pa na njem sedijo in govorijo, kaj in kako je treba delati. "Mogoče pa je za nas boljše, da se mi usedemo na voz in govorimo, kako ga je treba riniti," je dejal. Predsednik DeSUS Karl Erjavec pa je ocenil, da če bi že prišlo do tehnične vlade, da bi jo morala voditi "tretja oseba".

Grozi nam začarani krog

Borut Pahor je v svojem blogu zapisal, da si, če bo fiskalno pravilo zavrnjeno, vlada ne bo želela podaljšati mandata, "ampak bo preprosto ugotovila, da ne more opravljati svoje funkcije". Ob tem pa je opozoril, da naj volivci ne pričakujejo, da bo koalicije, ki bo jutri postala opozicija, "karkoli podprla kar bo utegnila predlagati nova koalicija – in bomo v isti situaciji".

"Imeli bomo mogoče vlado, ki bo imela neko politiko, neko vizijo, lahko se boste z njo strinjali ali ne, ampak ta bo preprosto nesposobna postati 'meso', ker ne bo imela dovolj velike podpore, ne v javnosti, ne v sindikatih in ne v opoziciji, in bomo znova na začetku," je poudaril Pahor in pozval k preseku, "ker je grozeča nevarnost prevelika".